Slovenska karitas že 20 let pomaga žrtvam trgovine z ljudmi

V dvajsetih letih od leta 2006 je Slovenska karitas v program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi vključila 154 žrtev iz 23 držav ter s 524 preventivnimi delavnicami dosegla več kot 10.400 otrok in mladostnikov.

Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se Slovenska karitas pridružuje opozorilom Caritas Internationalis, mreže COATNET (Christian Organisations Against Trafficking NETwork) in Združenih narodov, ki letos izpostavljajo eno najhitreje rastočih oblik trgovine z ljudmi – izkoriščanje ljudi, prisiljenih v izvajanje spletnih prevar in drugih oblik kibernetskih goljufij.

Letošnja tema Združenih narodov Trapped Behind the Scam opozarja, da se za številnimi spletnimi prevarami pogosto skrivajo tudi žrtve trgovine z ljudmi.

Dvajset let izkušenj Slovenske karitas pri oskrbi žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji

Slovenska karitas letos obeležuje 20 let izvajanja programa oskrbe žrtev trgovine z ljudmi. Dve desetletji neposrednega strokovnega dela kažeta, da se oblike izkoriščanja spreminjajo in postajajo vse bolj prikrite, skupni imenovalec pa ostaja enak – izkoriščanje človekove ranljivosti, zaupanja in želje po varnejšem življenju. Slovenska karitas program krizne namestitve žrtev trgovine z ljudmi izvaja v okviru Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi pri Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo ter ob sofinanciranju Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve.

Ko je Slovenska karitas pred dvajsetimi leti začela izvajati program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, so bili primeri najpogosteje povezani s spolnim izkoriščanjem, prisilnim beračenjem in posameznimi oblikami prisilnega dela. Danes je v velikem porastu delovno izkoriščanje. Strokovni delavci opažajo precej bolj razvejane in prefinjene oblike delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki poleg fizičnega nasilja uporabljajo pritiske z dolžniškim razmerjem, grožnjami in s psihičnim nasiljem.

Novačenje se vse pogosteje začne na spletu, prek družbenih omrežij ali lažnih zaposlitvenih oglasov. Žrtve zapustijo dom zaradi revščine, nasilja, vojn in negotovih razmer ter z veliko željo po boljšem življenju zase in za svoje bližnje. Kriminalne združbe jim založijo stroške za pot in “iskanje zaposlitve”. Ko žrtve prispejo v tujo državo, pogosto nikogar ne poznajo, ne govorijo jezika, nimajo socialne mreže, so zadolžene za pot in posredovanje ter so popolnoma odvisne od ljudi, ki so jim obljubili ali jim dajejo delo in nastanitev. Prav ta osamitev v tujem okolju in ustvarjeno dolžniško razmerje je razlog, da postanejo izjemno ranljivi za različne oblike izkoriščanja.

V zadnjih letih tudi v Sloveniji opažajo nove oblike trgovine z ljudmi, povezane z digitalnim okoljem. Vse več postopkov novačenja se začne prek spleta, številni “razgovori za zaposlitev” pa potekajo na daljavo. Enako velja tudi za izvajanje prisilne prostitucije, ki vse večkrat poteka preko aplikacij in s prestavljanjem žrtve iz države v državo. Caritas Internationalis in Združeni narodi ob letošnjem svetovnem dnevu opozarjajo tudi na prisiljevanje žrtev v izvajanje spletnih prevar, odpiranje bančnih računov za kriminalne združbe ter sodelovanje pri finančnih goljufijah. V teh primerih osebe pogosto niso storilci kaznivih dejanj, temveč njihove žrtve.

Vsak primer je drugačen

V dvajsetih letih je bilo v program Slovenske karitas, ki vključuje namestitev in oskrbo žrtev trgovine z ljudmi, vključenih 154 ljudi, večinoma žensk. Žrtve so izvorno prihajale iz 23 držav: Bangladeša, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Filipinov, Hrvaške, Kitajske, Kolumbije, Kosova, Madagaskarja, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Pakistana, Portugalske, Romunije, Severne Makedonije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Tajvana, Ukrajine in Venezuele. Žrtve so pogosto travmatizirane in imajo hujše težave v duševnem zdravju. Mnoge zapadejo tudi v zasvojenost, saj je to velikokrat edini način, da dolgoročno zdržijo ob zlorabah, nasilju in pritiskih, iz katerih ni izhoda.

V programu Slovenske karitas pomoč in oskrba žrtev temelji na individualni obravnavi, zagotavljanju varne krizne namestitve, psihosocialni podpori ter postopnem vračanju občutka zaupanja in dostojanstva. Cilj ni le umik iz nevarnega okolja, temveč ustvarjanje pogojev za stabilizacijo in kasneje okrevanje, ki bi omogočilo vrnitev v bolj kakovostno samostojno življenje.

“V dvajsetih letih smo spoznali, da si dve zgodbi nista podobni. Vsaka žrtev pride z drugačno življenjsko izkušnjo, drugačno ranljivostjo in drugačnimi potrebami. Zato tudi pomoč ne more biti enaka. Zahteva veliko strokovnega znanja, medsebojnega sodelovanja različnih institucij, predvsem pa čas, potrpežljivost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Za zaposlene je to eno najzahtevnejših področij dela, saj so življenjske izkušnje uporabnikov izjemno težke, vsako pomoč je potrebno prilagoditi konkretnemu človeku in njegovi poti okrevanja,” poudarja Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.

Trgovina z ljudmi ni oddaljen problem

V Slovenski karitas opozarjajo, da trgovina z ljudmi ni pojav, ki bi se dogajal nekje daleč stran. Dogaja se tudi v Evropi in Sloveniji. Žrtve niso le ljudje iz revnejših držav, temveč vsakdo, ki se znajde v življenjski stiski, brez podpore, informacij ali možnosti izbire. Odtujen od svojih bližnjih, v državi, kjer nikogar ne pozna in v sistemu, ki mu je tuj, se lahko vsakdo znajde v ranljivem položaju in postane lahek plen za kriminalne združbe.

“Položaj žrtev trgovine z ljudmi, ki je vse bolj povezana tudi z delovnim izkoriščanjem, še posebej tujih delavcev, ni samo problem pravne države in delovne zakonodaje. V Karitas menimo, da je tudi družbeni, človeški, etični in moralni ter priča o tem, da so vrednost človeka, njegovo dostojanstvo, nedotakljivost hitro odvzeti zaradi pohlepa in brezobzirnosti,” izpostavlja Peter Tomažič.

Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi Slovenska karitas poziva k večji pozornosti, odgovornemu ravnanju in solidarnosti. Le z ozaveščanjem, s pravočasnim prepoznavanjem znakov izkoriščanja ter tesnim sodelovanjem državnih institucij, nevladnih organizacij in širše družbe pri preventivi in pomoči lahko preprečimo, da bi ljudje postali žrtve ene najtežjih oblik kršenja človekovega dostojanstva.

C. Š.