Slovenska ekipa uspešna in zadovoljna po igrah v Torinu

Konec tedna so se v Torinu končale zimske svetovne igre specialne olimpijade. Na njih so nastopili tudi slovenski športniki. Bili so uspešni po tekmovalni plati, obenem pa je bil velik poudarek tudi pri spodbujanju psihofizičnih sposobnosti in socializacije oseb z motnjami v duševnem razvoju.

Torino je nekoč že gostil olimpijske in paraolimpijske igre, med 8. in 15. marcem pa je gostil še zimske svetovne igre specialne olimpijade. Gostitelja sta bila poleg Torina še smučarski središči Sestriere in Pragelato, sodelovalo je več kot 1500 aktivnih udeležencev iz 102 držav. Na igrah je pomagalo še 2000 prostovoljcev, poleg tega pa je športnikom pomagalo več kot tisoč trenerjev in drugih spremljevalcev.

Slovenijo je zastopalo 16 športnikov, ki so tekmovali v treh od osmih panog na igrah: šest v alpskem smučanju, šest v smučarskem teku in štirje v krpljanju. Na igrah so brez slovenske udeležbe tekmovali še v plesu, umetnostnem drsanju, dvoranskem hokeju, hitrostnem drsanju na kratke proge in deskanju na snegu. Slovenske športnike so v Torinu spremljali še šesterica trenerjev, dva delegata ter zdravnica, vodja slovenske delegacije na igrah je bila Suzana Bohorč.

Kot so sporočili iz krovne slovenske organizacije, Specialne Olimpiade Slovenije, je ekipa v Torinu zbrala 20 medalj. Prvi finalni dan je Sloveniji prinesel štiri medalje. Zlato za Katjo Pegan v veleslalomu, v isti disciplini sta srebrni, vsak v svoji skupini, dobila Peter Lenart in Mitja Čamer. Tretji je bil še Aleš Masten. V superveleslalomu so smučarji dodali zlato Mastena ter tretji mesti Nike Dolinšek in Mitje Čamerja.

Tudi tekači so posegli po zlatu, Nea Štebe je zmagala na 50 metrov, bron je v isti disciplini dodal Drago Jančič, ki je osvojil še srebro na 100 metrov. Na srednjedolgih razdaljah je zmagala Ajda Markun na 2,5 km, prav tako je bil prvi Jernej Bitenc na 500 metrov. Bitenc je bil na 2,5 km še bronast.

Do konca iger so Slovenci zbrali skupno pet zlatih, sedem srebrnih in osem bronastih. Najuspešnejši na igrah je bil Masten, ki je zlatu v superveleslalomu in bronu v veleslalomu dodal še srebro v slalomu in tako osvojil komplet medalj. Po tretjem mestu v slalomu je do treh medalj prismučal tudi Čamer. Druga sta bila v svojih skupinah še Katja Pegan in Peter Lenart.

Krpljarji so se izkazali s štafetnim srebrom, na 4×100 metrov so tekmovali Miha Marolt, Gregor Juh, Maja Milošević in Jasmina Bračun. Posamezno sta Marolt in Milošević dodala še dve tretji mesti na 400 metrov.

A pomen takšnih iger ni zgolj tekmovanje, pač pa tudi druženje in socializacija, zato tekmovalce spremljajo tudi njihove družine, kar je za vse tudi priložnost za povezovanje.

Igre so se končale s sklepno slovesnostjo v Sestrieru. Zastavo prireditelja pa je prevzel čilski Santiago, kjer bodo poletne igre na vrsti oktobra 2027.

Zgodovina iger specialne olimpijade sicer sega v leto 1963, ko so v ZDA organizirali prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pet let pozneje so izvedli tudi prave športne igre.

Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, prek njih pa tudi njihovih družin in programov. Rezultat te ideje je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialno-olimpijskega gibanja pa se glasi: “Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.”