Slovenija z eno največjih rasti davčnega primeža med članicami OECD

Po dveh letih upadanja med pandemijo covida-19 se je davčna obremenitev plač v državah članicah OECD lani tretje leto zapored zvišala. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je zvišal v nekaj več kot polovici držav članic, najbolj v Italiji in Sloveniji.

Davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, je lani v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za posameznika s povprečno plačo, ki nima otrok, v povprečju znašal 34,9 odstotka. To je 0,05 odstotne točke več kot leto prej.

Zvišal se je v 20 od 38 držav članic OECD, znižal v 15 in ostal nespremenjen v treh. To je bilo tretje leto zapored, v katerem se je povprečni davčni primež za to vrsto gospodinjstev povečal, potem ko se je med pandemijo v letih 2020 in 2021 znižal, je v letošnjem poročilu o obdavčitvi plač zapisala OECD.

Najvišjo rast davčnega primeža je OECD opazila v Italiji (1,61 odstotne točke), kjer se je povprečna plača leta 2024 dvignila nad prag, do katerega velja znižana stopnja prispevkov za socialno varnost.

Višja kot za eno odstotno točko je bila ta rast le še v Sloveniji (1,44 odstotne točke), in sicer zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, je zapisala OECD.

Najbolj pa se je davčni primež za samskega delavca s povprečno plačo lani zmanjšal na Finskem, v Združenem kraljestvu in na Portugalskem (za 1,57 do 1,75 odstotne točke).

Najvišji je bil davčni primež za samske zaposlene lani v Belgiji (52,6 odstotka), Nemčiji (47,9 odstotka), Franciji (47,2 odstotka), Italiji (47,1 odstotka) in Avstriji (47,0 odstotka). Takoj za prvo peterico se je uvrstila Slovenija, kjer je davčni primež lani znašal 44,6 odstotka.

Za pare z otroki je davčni primež običajno manjši kot za samske brez otrok, za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima je tako lani v povprečju znašal 29,5 odstotka. To je 0,01 odstotne točke več kot leto prej. V Sloveniji se je povečal precej bolj – za 1,96 odstotne točke na 37,8 odstotka.

Pri družinah z dvema otrokoma, a zgolj enim zaposlenim, se je delež davkov in prispevkov v plači lani v OECD zmanjšal za 0,11 odstotne točke na 25,7 odstotka. Z 32,2-odstotnim deležem se je Slovenija tudi za ta tip gospodinjstev uvrstila nad povprečje OECD.

Ta organizacija sicer za vsako državo pridobi podatek o povprečni bruto plači na podlagi metodologije nacionalnega statističnega urada posamezne članice.

V Sloveniji je bruto plača po metodologiji, ki jo uporablja Statistični urad RS, opredeljena kot plača, izplačana zaposlenim za delo v polnem delovnem času ali delovnem času, krajšem od polnega delovnega časa, in za nadure, vključuje pa tudi nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca (nadomestila za letni dopust, za izredni plačani dopust, za državne praznike in dela proste dni, za bolniške odsotnosti do 30 dni ipd.). Bruto plača vsebuje tudi prejemke za minulo delo in stimulativne dodatke, sestavljena je iz rednih izplačil, zaostalih izplačil in izrednih izplačil.

Med prejemki iz dela, ki jih ta definicija ne upošteva, pa so npr. izplačilo regresa za letni dopust, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter nadomestilo za prehrano. Ti prejemki v Sloveniji igrajo razmeroma pomembno vlogo, njihova davčna obravnava pa je ugodnejša.