Pred skorajšnjimi državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali s prvaki parlamentarnih strank, ki so odgovarjali na vprašanja državljanov in državljank različnih profilov.
Vprašanja so zastavili kmet, turistični delavec, radovedni otrok, podjetnik, zaposleni v zdravstvu, predstavnik športa, dijak, delavec v javni upravi in upokojenec – vsak je postavljal vprašanja iz svoje perspektive.
Tokrat objavljamo odgovore Vladimira Prebiliča – Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča
Edvard Kaloh, radoveden otrok: “Gospod Prebilič, kaj pomeni prerod za državo? Ali to pomeni, da bomo še enkrat morali vsi začeti hoditi v šolo?”
Vladimir Prebilič: “No, lepo presenečenje, moram reči. In všeč mi je, da tako mlade ljudi skrbi, kako bo s Slovenijo. In prav je tako. Namreč, usoda ki jo bomo spisali na volitvah, se bo predvsem nanašala na tiste, ki prihajajo za nami. Moj odgovor: zdaj, seveda, hoditi v šolo ni tisto najslabše. Jaz sem sam hodil kar dolgo časa v šolo. Še danes hodim v šolo učit. Tako da s šolo ni nič narobe. Si pa želim dve stvari, ko se pogovarjamo o šoli. Prva je ta, da ocenjujemo, da je prišel čas, da lahko govorimo o tako imenovani res brezplačni šoli. Mislim, da smo dovolj bogati, da lahko omogočimo otrokom in staršem brezplačno obiskovanje šole. To pomeni tudi udeležbo na izmenjavah oziroma na raznih aktivnostih, ki jih šole pripravljajo. Tudi na področju obiskovanja kulturnih hramov in podobno. Skratka, vse to si želimo, da bi bilo bolj dostopno. In to bi bilo prav, da zagotovimo s strani države. Druga stvar, ki se mi zdi pa še bolj pomembna, pa je bolj vsebinskega značaja. In to je, da si želimo, da bi učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji postali bistveno bolj avtonomni. Torej, da bi lahko izvajali svoj poklic in poslanstvo tako, kot se to spodobi. Torej, da jim bomo več zaupali. Da bodo imeli nazaj določeno stopnjo avtoritete. In na drugi strani, da bomo prenovili učne programe. Namreč, premnogokrat se zdi, da se mladi izobražujejo predvsem v smislu pridobivanja čim več teoretičnega, in sicer faktičnega znanja. Torej, govorim o raznih podatkih. To danes ni več potrebno. Danes imamo moderne pripomočke na tem področju, od umetne inteligence do ChatGPT-ja. In jaz mislim, da je predvsem tisto, kar moramo mlade danes učiti, kako se znajti v tem zapletenem svetu. Torej, jih opismeniti na področju medosebnih odnosov, podjetništva, na nekem področju tudi digitalne pismenosti, pa tudi ne pozabiti na samo komponento varnosti. Torej, sam se zavzemam, da bi bilo manj teoretičnih znanj in bistveno več praktičnih znanj, ki jih mladi vse bolj potrebujejo. Za življenje v tem zelo zahtevnem svetu.”
Edvard Čepelnik: “Kaj bi naredili več za mlade? Kaj konkretno bi storili, da jih obdržite v Sloveniji?”
Vladimir Prebilič: “Najprej se mi zdi, da bi bilo prav narediti več za mlade že v času študija. Namreč, naša stranka se izrazito zavzema za to, da bi začeli graditi več kapacitet za študente v študentskih domovih. In da bi mladi lahko v času študija bivali bolj brezskrbno, ne pa da so prisiljeni najemati drage prostore, sobe in podobno. Kar je, vemo, zelo težko. Druga stvar, ki bi jo radi spremenili nemudoma, je dvig štipendij. Namreč prepričan sem, da se z višino štipendije, ki je danes na razpolago, mladi zelo težko shajajo. Zlasti ob draginji, s katero se srečujemo vsi v Sloveniji. Tretja stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da bi morali mladi zagotavljati lažji dostop do stanovanj. Zdaj, jaz seveda poznam pobudo in pričakovanja vlade, ki so bila zdaj že štiri leta v praksi. Tudi nekako poskušamo udejanjati. Sam pa menim, da bi se to lahko rešilo hitreje na dva načina. Prvič, imamo 20.000 praznih stanovanj v vseh urbanih centrih v Sloveniji. In ta niso na trgu. Zakaj? Ker lastniki niso k temu tudi spodbujeni. In zdaj ne mislim to, da jih moramo kaznovati. Daleč od tega. Osebno ocenjujem, da je treba pač jim zagotoviti določeno varnost tedaj, ko dajejo stanovanja na trg. In drugič, da jih davčno v nekaterih pogledih razbremenimo, da bodo zato tudi zainteresirani. To je lahko izvedeno zelo hitro. In s tem bi veliko naredili, da se razbremeni pritisk mladih družinskih proračunov, ki so danes obremenjeni z raznimi najemninami. In tretja stvar. Jaz mislim, da moramo tudi v času izobraževanja mladim omogočati bolj enostavno prehajanje tudi k delodajalcem. To pa pomeni, da je treba študentsko delo še dodatno stimulirati. Na eni strani. Na drugi strani omogočiti, da podjetniki, torej podjetja, ki delovno silo potrebujejo, imajo bližji stik z izobraževalnimi ustanovami. Da se prakse in druge oblike izobraževanj lahko izvajajo tudi in predvsem s podporo gospodarstva v naši državi.”
Tomaž Barada, športnik: “Maribor je izgubil del svoje športne identitete. Kako bi kot država pomagali mestu, ki je bilo simbol klubskega in delavskega športa, da to identiteto ponovno zgradi?”
Vladimir Prebilič: “Drži. In zato smo po mojem soodgovorni vsi skupaj. Pa predvsem tukaj mislim državo. Torej, kako lahko pomaga država? Jaz vidim tukaj dve rešitvi. Prvič neposredno pomoč pri obnovi športne infrastrukture. In tukaj mislim, da bi moral imeti Maribor na nek način, ne bom rekel privilegiran ali pa lažji, dostop do teh sredstev. Namreč, navsezadnje gre za drugo največje mesto in to mesto je v marsičem veliko dalo Sloveniji. In tega danes ne vidimo več. Danes je prišel čas, ko mora Slovenija nekaj dati tudi Mariboru. Torej, zelo jasno. Razpisi morajo biti narejeni na način, da se Maribor lažje prijavi na te razpise in da hitreje pridemo do obnove vseh športnih objektov, ki jih ni malo v Mariboru. Druga stvar, ki se mi zdi tudi pomembna in bi jo lahko hitreje udejanjali, kot jo, pa je, da bi moral Maribor postati tudi mesto, kjer se organizirajo veliki športni dogodki. Zakaj je to pomembno? Prvič zaradi tega, ker bi lažje tudi prišli do samega samega prenavljanja športnih objektov, o čemer sem govoril malo prej. Torej, imeli bi dober razlog, da se to zgodi čim hitreje. Drugič pa se mi zdi, da bi na ta način Maribor dobil tudi večjo prepoznavnost v športnem svetu. In Maribor tudi pridobi na ta način kar nekaj denarja s strani tedaj, ko se pač obiskovalci zadržijo v samem mestu. In tukaj mislim, da bi lahko država stimulirala te dogodke v našem drugem najpomembnejšem mestu v Sloveniji, na ta način. Imam v mislih predvsem primere, kot je olimpijski festival evropske mladine, ki je bil organiziran leta 2023. In pa evropsko ekipno prvenstvo v atletiki, ki ga je prav tako gostil Maribor. Torej, še več takšnih dogodkov si sam želim in da se dogajajo prav v Mariboru.”
Boštjan Lesjak, delavec v turizmu: “Kako boste zmanjšali odvisnost turistov od avtomobilov?”
Vladimir Prebilič: “Zdaj, samo vprašanje je pravzaprav širše. Vsaj jaz tako razumem. Ne gre samo za odvisnost turistov od avtomobilov, ampak tudi vseh nas. V Sloveniji imamo, če sem si prav pogledal statistiko, 1,6 milijona registriranih vozil. Kar pomeni, da skoraj vsak prebivalec Slovenije ali pa vsak polnoletni prebivalec Slovenije ima vozilo. Zdaj, zakaj je tako? Predvsem vidim tukaj dva razloga. Prvi je ta, da seveda javni promet, torej javna prometna mreža prometna deluje slabo. In to je treba nadgraditi. Predvsem pa se je treba posvetiti fenomenu tako imenovanega prvega kilometra. Torej, kako omogočiti, da tisti, ki želijo uporabljati javni potniški promet, to storijo na način, da se jim ni treba usesti v avtomobil. Tukaj mislim, da imamo velike težave. In tukaj je treba čim hitreje to tudi nasloviti. Kako lahko to naredimo? Lahko naredimo skozi sponzoriranje lokalnega javnega prometa. In organiziranje možnosti, da to uporabljamo. Imamo tudi nekaj podobnih elementov, kot so recimo sopotniki, ki veljajo predvsem za starejše. Jaz mislim, da lahko to mrežo razširimo tudi na malo manj stare. Kar pomeni, da na ta način ljudi pripeljemo do vstopne točke za javni potniški promet. In pa seveda nujno bo treba tudi javni potniški promet nadgraditi v dveh smereh. Da bo ta bolj učinkovit, ker je to ta trenutek največji izziv. Torej, da bo dejansko pripeljal takrat na cilj, ko je to obljubljeno. In drugič, da bo seveda seveda cenovno ugoden. Torej, tukaj mislim, da imamo nekaj možnosti. Sam osebno se vedno bolj nagibam k temu, da bi javni promet bil še cenejši. In s tem tudi bolj zanimiv za ljudi, da bi ga uporabljali v prihodnje.”
Karin Jurše, javna uprava: “Govorite o etiki nove politike in načelnosti ter verjamete, da lahko z lastno stranko zmagate na volitvah brez povezovanja. Kako v ta okvir drugačnosti sodi vaša odločitev, da ste pripravljeni zapustiti mandat evropskega poslanca le v primeru volilne zmage? Zakaj ne odstopite že zdaj in se potegujete za volilne glasove brez varnostne mreže Bruslja? Se s tem res drugačni od drugih?”
Vladimir Prebilič: “Hvala za vprašanje. Torej, mogoče sam odgovor v začetku. Mi nismo rekli, da se ne bomo z nikomer povezovali. To moram popraviti. Gre za napačno razumevanje. Mi smo samo opredelili, s kom si želimo bolj in s kom manj povezovati. Je pa res in to moram povedati, mi se bomo pogovarjali z vsemi. Zakaj? Kdor koli je dobil podporo volivk in volivcev v Republiki Sloveniji, je s tem tudi naš sogovornik. Na kakšen način bomo sodelovali, je druga stvar. Pogovarjali se bomo z vsemi. Tukaj moram biti kristalno jasen. Kar se tiče drugega dela in mojega poslanskega mandata. Moj poslanski mandat je tudi naloga. Torej, to je tudi služba in dolžnost. Ni samo privilegij, kot se mogoče gleda na prvi pogled. Torej, da bi se preprosto umaknil in prepustil delo oziroma dela ne opravil, mislim, da bi bilo napačna odločitev. Torej, jaz mislim, da moram do zadnjega dne opravljati službo, tisto, ki jo imam. Za katero sem bil tudi izbran oziroma imenovan s strani volivk in volivcev. In ko to oddelam, šele potem lahko seveda razmišljamo o tem, da zapuščamo, če želite, barko oziroma v tem primeru Bruselj. Sta pa dve stvari pomembni. Prvič, tako kot vsi moji ostali kolegice in kolegi poslanci v Sloveniji,opravljajo svojo poslanstvo do zadnjega dne. Nihče od državnega zbora ne odstopi pred tem, da bo lahko samo na kampanji. Ampak delajo do zadnji dan, kar je prav. Zato so bili tudi izvoljeni. In zato so bili tudi plačani. Tudi sam seveda ne nameravam tega storiti. In drugič, kar je pomembno, v vsakem primeru, v trenutku izvolitve se moj mandat konča v Bruslju. Kar pomeni, da prihajam v Slovenijo. To pomeni, da sem se zavestno, poudarjam, zavestno odločil za slabše delovne pogoje. Zaradi tega, ker dajem na prvo mesto Republiko Slovenijo.
Kristjan Šmigoc, zdravstveni tehnik: “Zakaj bi vam ljudje zaupali prihodnost, če so že večkrat nasedli besedam, kot jih govorite vi?”
Vladimir Prebilič: “Popolnoma razumem vaše stališče. Res je, velikokrat so bili, pa no, tudi sam, saj sem tudi sam volivec v Sloveniji, nekako pretentani, ne? Se pravi, obljubljeno je bilo nekaj, narejeno pa potem to ni bilo. Sam osebno bom zato obljubljal manj. In obljubljal oziroma predstavljal tisto, kar bom tudi storil. Zdaj, razumem seveda, da danes vam tega ne morem dati, ker še nisem na tej funkciji, da bi lahko to, kar govorim, tudi izvajal. Vas pa vabim, da preverite moje delovanje do sedaj. Namreč, jaz sem 14 let opravljal funkcijo župana. In to sem opravljal zagnano in tudi trdim, zelo odgovorno. Kar sem obljubil, sem praviloma tudi storil. Razen če iz objektivnih razlogov nečesa ni bilo mogoče storiti. Torej, trdim, da vstopamo zelo verodostojno v ta prostor. In da bomo naredili vse, da bomo v življenju v Sloveniji izboljšali. Zato lahko uvodoma povem, glas za stranko Prerod, stranko Vladimirja Prebiliča, vam bo zagotovil tri pomembne stvari. Prvič, opravili bomo s korupcijo, ki je največja rak rana naše države. Drugič, zvišali bomo plače na način, da bomo delo razbremenili. In da bo ljudem, ki trdo delajo v Sloveniji, ostalo v denarnicah več. In tretjič, odstopili bomo od tako imenovane varnostne histerije, kjer se obljubljajo nenormalni veliki obrambni izdatki za nakup orožja. Tega ne potrebujemo. Slovenija potrebuje najprej stabilno in trdno gospodarstvo. Šele potem se bomo pogovarjali o drugih vsebinah.”
Marko Podgornik Verdev, podjetnik: “Če želite res preporod družbe, me zanima konkretno: kako boste kot država vzpostavili zaupanje z gospodarstvom, da se ključna pravila igre ne bodo spreminjala čez noč? Torej, da bo dialog pred vsako odločitvijo pravilo in ne izjema?”
Vladimir Prebilič: “Zelo pomembna ugotovitev. Lahko vam zagotovim, da ravno to, torej stabilno okolje, je tisto, ki gospodarstvo poganja oziroma ga prepričuje v investicije. Recimo primer. Investicije robotov v Kočevju, Yaskawe, je bil plod takšnega dogovora. Ko je prišel lastnik tovarne oziroma predsednik uprave z Japonske v mojo pisarno v Kočevje, sva si dala roke in si zagotovila, da se pogoji za to podjetje zaradi Občine ne bodo spremenili. In se tudi niso. In to je bil potem razlog za tako pomembno investicijo v državi in seveda v naši občini. Zelo se strinjam, kar ste ugotovili. In mi vam zagotavljamo lahko tri stvari. Prvič, nobenih novih davčnih bremen za gospodarstvo v mandatu, ki je pred nami. Ker smo prepričani, da je treba rezerve poiskati. A: najprej v korupciji. In B: v učinkovitejšem delovanju države. Tukaj je rezerv mnogo. Druga stvar, za gospodarstvo moramo postoriti vse, da bomo odpravili številne administrativne ovire. Ena izmed njih je izdajanje gradbenih dovoljenj. Mi se zavzemamo, da bodo gradbena dovoljenja izdana v roku 30 dni za enostavno gradnjo. In 180 dni za težje oziroma zapletenejše gradnje. Kako bomo to storili? S prenosom pooblastil na trenutno obstoječe pokrajine. Govorim o administrativnih pokrajinah oziroma statističnih pokrajinah. Torej, to je treba približati ljudem, da oni odločajo o prostoru, v katerem živijo. In tretja stvar, kar se gospodarstva tiče, je, da je treba vrniti spoštovanje tistim, ki ustvarjajo. In to je slovensko gospodarstvo. Utrujen sem od tega, da politika nenehno vidi v uspešnih gospodarstvenikih razredne sovražnike, ki nenehno želijo vsem slabo. Če imamo kakšno gnilo jabolko, tudi v tem delu, ga je treba odstraniti. Sicer pa je treba nadgraditi tiste, ki so v življenju uspešni.”
Miran Galun, kmet: “Na kakšen način bi kmetije na območju Haloz prišle do investicijskih sredstev? Sedaj dobijo le tisti, ki obdelujejo najlepše površine. Težki pogoji in ročno delo pa so prezrti.”
Vladimir Prebilič: “Tako kot to velja za Haloze, kjer so pogoji dela zelo slabi, je podobno tudi na mojem Rotniku Čevskem /na mojem rodnem Kočevskem. Gre za zelo, zelo zahtevno klimatsko okolje. S plitvo prstjo. In težkimi pogoji dela. Zato je treba v takih primerih, kjer je res intenzivno obdelovanje kmetijskih površin, to tudi prepoznati in nagraditi. Kaj to pomeni? Da za vsa področja, kjer veljajo tako imenovani posebni dejavniki oziroma OMD-status, to Haloze definitivno so, je treba dodatno spodbuditi vse tiste, ki želijo in obdelujejo zemljo v teh okoljih. Mislim, da je to lahko storiti ravno skozi subvencijsko shemo. In mislim, da je tudi vsem ostalim v kmetijskem sektorju jasno, da brez malih kmetov tudi velikih ni. Torej, tukaj se je treba dogovoriti in prerazporediti sredstva na način, da ne dobijo vedno samo največji, ampak da dobijo tudi tisti, ki trdo delajo, vzdržujejo našo kulturno krajino in pomembno prispevajo k prehranski varnosti vseh nas v Sloveniji.
Zdenka Križanič, upokojenka: “Brez ovinkarjenja. Ste po volitvah pripravljeni sodelovati z levico ali z desnico? Izberite eno možnost in povejte, kateri konkreten program bi bil za vas pri tem nesprejemljiv.”
Vladimir Prebilič: “Torej, jasno in glasno. Jaz se zavzemam za to, da Slovenija ima tudi po volitvah levosredinsko vlado. To je naš cilj in jaz upam, da bomo ta cilj tudi dosegli. Kar se tiče samih programskih vsebin, pa velja to, kar sem že v nekaterih drugih vprašanjih odgovoril. Prvič, vztrajali bomo na enakosti pred zakonom. In spoštovanju neodvisnosti institucij. Tukaj imamo nekaj težav tudi na levem političnem spektru. Kako bo gospodarstvo uspešno, je tudi odvisno, kako visok standard si bomo lahko privoščili. Namreč, to, kar potem prerazporedimo in porabimo, je treba v prvem koraku najprej ustvariti. In tretjič, želimo si narediti državo, ki bo delovala. Jasno je, da imamo velike težave na javnih sistemih, pa bom zelo konkreten. Pomeni, da se bomo zavzeli, da se čim prej sprejme zakon, poseben zakon. Mi to imenujemo Lex specialis. Zakon na področju zdravstva, ki bo ustanovil nadzorne svete vseh javnih zavodov na področju zdravstva in omogočil boljše upravljanje z javnimi zavodi. Ti so praviloma vsi v rdečih številkah. Drugič, želimo znotraj zdravstva, da so zdravniki v javnem sektorju normalno nagrajeni za delo, ki ga opravijo, tudi potem preko temeljnih obremenitev. In da ostanejo v javnem sistemu in jih na ta način ohranimo tam, kjer jih potrebujemo. In tretjič, želimo si več reda na področju naročil in nabav znotraj zdravstvenega sistema, kjer vsi vemo, da stvari niso tam najboljše. Torej, država mora funkcionirati, mora biti enakost pred zakonom. In predvsem je treba vzpostaviti več spoštovanja in kulturnega dialoga. Pod črto, tudi če bom del levosredinske vlade, to ne pomeni, da sodelovanje preko sredine ni mogoče. Namreč, veliki izzivi so pred Republiko Slovenijo. Zapletene geopolitične razmere in še kaj. In potrebujemo vse, ki želijo Sloveniji dobro. Torej, še to, če bo koalicija levosredinska, še ne pomeni, vsaj moje prepričanje je tukaj takšno, da se ne bomo pogovarjali tudi na drugo stran, ker potrebujemo vse tiste, ki želijo v Sloveniji dobro.”
The post SLOVENIJA SPRAŠUJE: Vladimir Prebilič, Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča appeared first on Lokalec.si.

5 days ago
50






English (US)