Slovenija sodeluje pri predlogu za vpis alpske prehranske dediščine v Unescov register dobrih praks

Slovenija skupaj s Švico, Francijo in Italijo sodeluje pri večnacionalnem predlogu za vpis alpske prehranske dediščine v Unescov register dobrih praks varovanja. Predlog z naslovom Alpska prehranska dediščina: skupnostni programi varovanja je bil Unescu predan 30. marca. Medvladni odbor bo o vpisu predvidoma odločal na zasedanju konec leta 2027.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo, so sodelujoči o možnostih vpisa alpske prehranske dediščine v register dobrih praks prvič razpravljali v okviru projekta Alpfoodway, katerega namen je bil krepitev alpske kulinarične dediščine.

Ministrstvo za kulturo, ki kot predstavnik Slovenije sodeluje pri večnacionalnem predlogu alpske prehranske dediščine za vpis v Unescov register, se je z idejo o vpisu seznanilo leta 2023, resno in intenzivno delo pri pripravi dosjeja na nivoju mednarodne skupine pa se je začelo takoj po novem letu 2025.

Alpska prehranska dediščina se, kot piše na spletni strani projekta Alpska prehranska dediščina, sooča z velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe in okoljski pritiski na gorske ekosisteme, družbene in gospodarske spremembe na alpskem podeželju ter izguba medgeneracijskega znanja in skupnostnih vezi.

Skupnostni programi varovanja v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji po navedbah ministrstva za kulturo vzpostavljajo dolgoročen okvir varovanja alpske prehranske dediščine kot živega izraza znanja, identitete, lokalnih praks in trajnostnega načina življenja, poseben poudarek pa namenjajo medgeneracijskemu prenosu znanja ter vključevanju dediščine v trajnostne lokalne dobavne verige.

“Slovenija ima na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem raznolikih vpisov, od Škofjeloškega pasijona do babištva. Tokrat pa prvič stopamo korak dlje: v register dobrih praks varovanja, kjer v ospredje postavljamo ljudi, skupnosti in živo dediščino, ki jo vsak dan ustvarjamo, živimo in prenašamo naprej. Posebno vrednost temu predlogu daje tudi sodelovanje z drugimi državami, saj dediščina presega meje in nas povezuje v skupnem prostoru Alp,” je ob predaji predloga nominacije poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

V pripravo slovenskega dela predloga so bili vključeni številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, regionalnega razvoja in turizma, pa tudi nosilci dediščine, lokalne skupnosti, društva in posamezniki, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo alpsko prehransko kulturo.

Alpska prehranska dediščina se vsebinsko navezuje na več enot, vpisanih v slovenski register nesnovne dediščine, kot so: planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta in bovških krafov, izdelovanje trničev in pisav, čebelarstvo, sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov ter sušenje sadja. V registru je doslej vpisanih 138 enot in evidentiranih 408 nosilcev.

Kot so še zapisali na ministrstvu, Unescov register dobrih praks varovanja služi kot platforma za izmenjavo uspešnih pristopov ter kot vir navdiha za države, skupnosti in vsakogar, ki ga zanima varovanje nesnovne kulturne dediščine. Učenje o učinkovitih ukrepih varovanja, ki so se izkazali za uspešne pri različnih vrstah te nesnovne kulturne dediščine v različnih geografskih regijah, bo pomagalo zainteresiranim stranem razviti lastne ustrezne ukrepe varovanja.