
V nekaj mesecih se zunanjepolitična usmeritev določene države, vsaj v demokratičnem svetu, lahko popolnoma spremeni. O tem pričata nazadnje vsaj dva primera znotraj Evropske unije: Madžarska in Slovenija.
Po letošnjih aprilskih volitvah je nova madžarska vlada Petra Magyarja obrnila hrbet zunanji politiki predhodnika Viktorja Orbana, se zbližala z dotlej osovraženim Brusljem in nazadnje Rusijo razglasila za grožnjo Evropi, potem ko je Budimpešta več let zavirala vse ukrepe Evropske unije – od gospodarskih sankcij do pošiljk orožja – v pomoč svoji vzhodni sosedi Ukrajini. Nova slovenska vlada Janeza Janše pa je za razliko od vlade Roberta Goloba, ki je obsojala ravnanje Izraela v Palestini in se odločila za priznanje slednje kot države, zavzela držo, ki je bila pred tem značilna ravno za Orbana (ne pa za Magyarja) – zagovarjanje trdne diplomatske podpore Izraelu.
Danes odmeva novica, ki jo je objavil portal EUobserver, da naj bi slovenska vlada pretekli teden blokirala sprejetje izjave EU, v kateri bi ta obsodila odločitev izraelske vlade, da objavi razpis za gradnjo 1200 domov za izraelske naseljence v okviru projekta E1 v strateško pomembnem delu zasedenega Zahodnega brega. Po navedbah portala Slovenija kot edina med 27 članicami EU ni podprla izjave visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas, ki gradnjo na tem območju obsoja. Izjava je zato dobila nižji diplomatski status.
Kritično so se odzvali v opozicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica, kot tudi nekateri evropski poslanci iz opozicijskih vrst. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je maja lani v Evropskem parlamentu odkrito govorila o genocidu v Gazi,pa je sporočila, da bi morala Slovenija podpreti skupno izjavo EU in da zagovarja jasen in enoten evropski odziv.

2 hours ago
16











English (US)