Slovenija po uspešnosti prijav v program Obzorje Evropa nad evropskim povprečjem

Slovenija je po uspešnosti prijav v program za financiranje znanosti in inovacij Obzorje Evropa v zadnjem času nad evropskim povprečjem, je na dogodku v organizaciji direktorata za znanost in inovacije pristojnega ministrstva danes dejal Tomaž Boh. Kljub temu je za dolgoročno konkurenčnost nujno vzpostaviti stabilen pristop k prijavljanju, meni.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v organizaciji ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije danes poteka informativni dan o novostih, ki jih v letu 2025 prinaša osrednji program za financiranje znanosti in inovacij EU Obzorje Evropa.

Kot so predstavili na uvodnem delu, je cilj dogodka raziskovalce in gospodarstvenike seznaniti z vsebino in novostmi programa za namen uspešnih prijav projektov programa. V ta namen potekajo interaktivne delavnice, na katerih jim ključne informacije med drugim podajajo uspešni prijavitelji. Ti udeležencem iz prve roke predstavljajo svojo pot do projekta, delijo izkušnje o izzivih, s katerimi so se soočali, o napakah, ki so jih med postopkom prepoznali in popravili, ter o izboljšavah, ki so jih uvedli.

Uspešnost slovenskih prijaviteljev v programu se po besedah generalnega direktorja direktorata za znanost in inovacije na ministrstvu Tomaža Boha med posameznimi leti pričakovano nekoliko spreminja, v zadnjem obdobju pa beležimo boljše rezultate. Slovenija tako trenutno dosega približno 20-odstotno stopnjo uspešnosti pri prijavah na razpise, kar je več od evropskega povprečja, ki znaša okoli 17 odstotkov, je poudaril.

Kot je dodal, je uspešnost pri prijavah odvisna tudi od tem, ki jih razpisi pokrivajo. “Nekatere so namreč bolj ‘pisane na kožo’ slovenskemu raziskovalnemu in podjetniškemu okolju, druge nekoliko manj. Ker je konkurenca zelo močna, pa na koncu pogosto odločajo tudi drobne razlike. Prav te malenkosti lahko ločijo med dobrimi in odličnimi projekti,” je dejal za STA.

Največ podpisanih pogodb in največ prejetih sredstev ima Slovenija v drugem stebru programa, ki se osredotoča na globalne izzive in evropsko industrijsko konkurenčnost. Analiza zadnjih let pa po besedah Boha kaže, da so slovenski raziskovalci zelo uspešni predvsem v okviru prvega stebra, ki je namenjen znanstveni odličnosti. Opazno namreč narašča število projektov Evropskega raziskovalnega sveta, ki veljajo za prestižne znanstvene projekte, je predstavil. Prav tako se raziskovalci dobro uvrščajo v okviru instrumentov Marie Sklodowska-Curie, ki so osredotočeni na razvoj raziskovalnih kadrov in medsektorskega sodelovanja, je dodal.

“Glede tematskih področij so se kot posebej uspešna pokazala področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, mobilnosti in materialov,” je izpostavil. Kot je dejal, pa si želi intenzivnejšega vključevanja v tretji steber programa, ki se osredotoča na prebojne inovacije in podporo podjetniškemu ekosistemu. “Na tem področju smo sicer še nekoliko šibkejši, a v zadnjem času tudi tukaj beležimo napredek,” je povedal.

Kot je dejal, si pri programu Obzorje Evropa ne želijo le posamičnih uspešnih prijav, temveč stremijo k dolgoročni uspešnosti. “Ključno je, da ta uspešnost postane strateški in načrtovan proces znotraj raziskovalnih institucij in podjetij,” je poudaril.

Po njegovih besedah je treba še okrepiti sodelovanje med raziskovalno sfero in gospodarstvom ter povezovanje s tujimi partnerji po vsej EU. Z njim se je strinjala tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je poudarila pomen vlaganj v raziskave in inovacije za konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva. Program Obzorje Evropa je po njenih besedah “strateški kompas”, ki usmerja evropsko konkurenčnost, zeleni prehod, digitalizacijo in družbeni razvoj.