Slovenija po sankcijah ZDA proti sodnicam ICC za ukrepanje na ravni EU (zbirno)

Slovenija si po uvedbi ameriških sankcij proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), tudi Slovenki Beti Hohler, prizadeva za ukrepanje na ravni Evropske unije. Zavzela se je za aktivacijo akta EU, namenjenega zaščiti državljanov unije pred ukrepi tretjih držav. EU pa je izrazila podporo sodišču.

ZDA so v četrtek zvečer uvedle sankcije proti Hohler, Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibanez Carranza iz Peruja in Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina. Po navedbah State Departmenta gre za “odgovor na nezakonita dejanja ICC, usmerjena proti ZDA in Izraelu”.

Kot razlog so v Washingtonu navedli, da sta Hohler in Alapini-Gansou odobrili izdajo naloga za prijetje za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Bossa in Ibanez Carranza pa sta odredili preiskavo proti ameriškim vojakom, ki so delovali v Afganistanu.

Sodnicam so med drugim blokirali morebitno premoženje v ZDA, poleg tega ameriški državljani in podjetja ne smejo poslovati z njimi. Februarski izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa, na katerem temeljijo sankcije, omenja tudi možnost prepovedi vstopa v ZDA. Zunanje ministrstvo je za STA pojasnilo, da lahko “glede na dostopne informacije sklepamo, da uvedene sankcije vključujejo prepoved vstopa v ZDA”.

Obžalovanje odločitve ZDA sta že v četrtek izrazila premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon, davi pa tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Zagotovili so, da Slovenija ostaja neomajna podpornica ICC in da bodo sodnici iz Slovenije nudili vso potrebno podporo pri opravljanju njenega mandata.

“Zanimivo je, da so to štiri sodnice štirih majhnih držav in samo ena državljanka Evropske unije. (…) To razumemo kot napad na neodvisno sodstvo, na pravosodje,” je danes še dejala Fajon.

Napovedala je, da bo Slovenija zaradi uvrstitve državljanke članice EU na sankcijski seznam ZDA predlagala takojšnjo aktivacijo akta EU o blokiranju. Ta je namenjen zaščiti državljanov EU pred učinki ukrepov tretjih držav.

Kot je pojasnila profesorica prava EU na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik, je bila uredba, znana kot Blocking Statute, sprejeta z namenom zaščite pravnih in fizičnih oseb iz EU pred ekstrateritorialnimi učinki zakonodaje tretjih držav, ki posegajo v njihove interese na način, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.

Ta zaščita v primeru sankcij proti Hohler trenutno ne velja, saj ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo uredbe.

Postopek za aktivacijo zaščite temelji na politični odločitvi in oceni komisije. Slovenija kot članica EU lahko v tem okviru komisijo pozove, da uvede postopek spremembe priloge uredbe in s tem zagotovi zaščito sodnice kot državljanke EU in kot predstavnice neodvisnega mednarodnega sodstva.

Zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je EU akt o blokiranju uvedla kot odziv na ekstrateritorialno zakonodajo ZDA, ki je nalagala sankcije v zvezi s Kubo, Iranom in Libijo. Sporočilo je, da bo Slovenija z Evropsko komisijo začela pogovore, saj da je komisija tista, ki predlaga spremembo obstoječe uredbe. Obenem bo iskala podporo drugih držav članic EU, da podprejo takšen ukrep.

“Pričakujemo, da bo Evropska komisija v okviru svojih pristojnosti pristopila k obravnavi nastale situacije ter v sodelovanju z državami članicami oblikovala usklajen in odločen odziv,” je še dodalo ministrstvo.

Sodnica Hohler je medtem v prošnji za odziv za STA odgovorila le, da v tej fazi ne komentira ukrepov ameriške administracije.

Na Evropski komisiji so danes poudarili, da bodo pred sprejetjem morebitnih zaščitnih ukrepov najprej pozorno spremljali posledice sankcij. Pobude Slovenije za uporabo ukrepov za zaščito sodnice še niso prejeli. ICC je medtem v četrtek v odzivu na sankcije opozoril, da so takšni ukrepi jasen poskus spodkopavanja neodvisnosti mednarodne sodne institucije. Podporo sodišču sta nato danes izrazila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Odzvali so se tudi Združeni narodi – visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je danes zahteval, da ZDA umaknejo sankcije proti štirim sodnicam ICC.

Sankcije proti vsem uradnikom ICC, ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC, je februarja letos odobril predsednik Trump. ZDA in Izrael niso članice Rimskega statuta.

ICC je naloge za prijetje Netanjahuja in Galanta izdal novembra lani na zahtevo glavnega tožilca Karima Khana zaradi domnevnih vojnih zločinov.

Hohler je v tričlanskem panelu, ki je odločal o izdaji naloga, zamenjala romunsko sodnico, ki je odstopila iz zdravstvenih razlogov. Izrael je že takoj po menjavi podvomil v nepristranskost sodnice iz Slovenije, ker je pred imenovanjem delala v uradu tožilca. Poleg Hohler in Alapini-Gansou je bil del panela še sodnik Nicolas Guillou iz Francije, proti kateremu pa Washington ni uvedel sankcij.