ARTICLE AD
Slovenija se pridružuje globalnemu pozivu za dostopno pomoč na področju duševnega zdravja ob kriznih dogodkih. Na Ministrstvu za zdravje so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarili, da so krizne okoliščine vedno preizkus za posameznike in skupnost, zato je pravočasna podpora nujna.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2020 na svetu okoli 100 milijonov ljudi prizadetih zaradi naravnih nesreč, vojn, prometnih nesreč in drugih kriznih dogodkov. Med njimi so bile poplave, potresi, zemeljski plazovi, požari, epidemije, jedrske nesreče in teroristični napadi.
Na ministrstvu so pojasnili, da so posledice teh dogodkov lahko zelo resne. „V takšnih okoliščinah se posamezniki – zlasti pa ranljive skupine – znajdejo v izjemno stresnih, nevarnih ali travmatičnih razmerah,“ so navedli.
Ob tem so dodali, da huda duševna stiska prizadene skoraj tretjino ljudi, ki se znajdejo v takih situacijah. „Posledice so lahko dolgotrajne in trajno vplivajo na duševno zdravje,“ so poudarili.
Na ministrstvu so izpostavili, da travmatične izkušnje ne prizadenejo samo neposrednih žrtev. „Učinki kriznih razmer so večplastni – ne prizadenejo le neposredno vpletenih oseb, temveč tudi tiste, ki nudijo pomoč na terenu,“ so pojasnili.
V prvi vrsti gre za zdravstvene delavce, reševalce in prostovoljce, ki so pogosto izpostavljeni psihičnim obremenitvam. „Ustrezna obravnava duševnih težav zahteva posebna znanja, veščine in kompetence strokovnjakov, ki delujejo na tem področju,“ so dodali.
Pripravljenost in usposabljanje ključnega pomena
Ministrstvo je ob svetovnem dnevu posebej izpostavilo pomen pripravljenosti. „Za učinkovito podporo je ključna pripravljenost ob naravnih in drugih nesrečah, ki vključuje sistematično načrtovanje, redno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev,“ so pojasnili.
Kot so dodali, je treba krepiti zmogljivosti na področju duševnega zdravja, saj so krizne razmere vedno nepredvidljive. „Pomembno je, da kot družba okrepimo prizadevanja za zagotavljanje dostopne pomoči na področju duševnega zdravja tudi v času različnih kriz,“ so poudarili.
Ob kriznih dogodkih se v Sloveniji vzpostavi nacionalna koordinacijska skupina za izvajanje psihosocialne pomoči. „V njej sodelujejo predstavniki različnih deležnikov na področju izvajanja psihosocialne pomoči,“ so navedli.
Osrednjo vlogo imajo centri za duševno zdravje odraslih ter centri za otroke in mladostnike, ki delujejo v zdravstvenih domovih. V Sloveniji trenutno deluje 41 takih centrov, dostop do obravnave pa je mogoč brez napotnice.
„Centri zagotavljajo ambulantne in skupnostne interdisciplinarne obravnave, katerih cilj je nudenje pomoči in podpore ljudem v stiski čim bliže njihovemu domačemu okolju,“ so pojasnili na ministrstvu.
Sodelovanje z lokalnimi službami
Pomoč ni omejena le na zdravstvene ustanove. „Obravnave potekajo tudi v sodelovanju z lokalnimi službami in organizacijami, ki nudijo dodatno podporo,“ so dodali.
Po potrebi se v nudenje psihosocialne pomoči vključijo tudi druge službe znotraj zdravstvenih domov. Med njimi so dispanzerji za mentalno zdravje, centri za krepitev zdravja, patronažno varstvo in pediatrične službe.
Ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki poteka pod geslom Dostop do pomoči – duševno zdravje ob kriznih dogodkih, je ministrstvo izpostavilo tudi simbolno gesto. „V znak podpore skrbi za duševno zdravje in solidarnosti z ljudmi v stiski si danes pripnimo zeleno pentljo,“ so poudarili.
Ob tem so dodali, da je svetovni dan priložnost za razmislek. „Skrb za duševno zdravje in podpora prizadetim v času kriz ne sme biti spregledana,“ so pojasnili.
Kot so še navedli, je dobro duševno zdravje temelj splošnega zdravja in enako pomembno kot telesno. Več informacij o programih pomoči in dogodkih je dostopnih na spletnih straneh Nacionalnega programa duševnega zdravja ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Slovenija ob svetovnem dnevu duševnega zdravja s pozivom k dostopni pomoči v kriznih razmerah je bila najprej objavljena na Portal24.