Slovenija na dnu Evrope! Zakaj ljudje nočejo več zapravljati denarja?

Slovenija se je konec leta 2024 znašla v neprijetnem položaju – med vsemi državami EU je zabeležila največji padec obsega trgovine na drobno. Medtem ko se je v evrskem območju na mesečni ravni trgovina zmanjšala za 0,2 %, v celotni Evropski uniji pa za 0,3 %, je Slovenija izstopala s kar 2,2-odstotnim padcem, kar jo je postavilo na neslavno prvo mesto.

Kaj se dogaja? Se gre zgolj za začasni padec, ki je posledica sezonskih nihanj, ali pa gre za globlji problem, ki razkriva strukturo slovenske potrošnje in ekonomske dinamike?

Trgovina na drobno – barometer gospodarskega zdravja?

Trgovina na drobno že dolgo velja za ključen kazalnik gospodarskega utripa. Ko ljudje manj trošijo, se gospodarstvo pogosto sooča z upadom povpraševanja, kar lahko vodi v širše težave – od zmanjšanja proizvodnje, do upada zaposlenosti in slabših davčnih prihodkov države.

V Sloveniji se je padec trgovine na drobno odrazil na vseh področjih:

• Prodaja hrane, pijače in tobaka se je skrčila za 0,7 %, kar lahko kaže na previdnost potrošnikov pri vsakodnevnih izdatkih.
• Prodaja neživilskih izdelkov je narasla za 0,3 %, a to povečanje ni nadomestilo skupnega padca.
• Pogonska goriva so beležila rahel dvig za 0,2 %, kar je skladno z evropskimi trendi.

V primerjavi z istim obdobjem leta 2023 je Slovenija doživela še bolj drastičen padec – kar 3,1 %, pri čemer so jo prehiteli le Belgija (-2,4 %) in Poljska (-0,5 %). Po drugi strani pa so države, kot so Slovaška (+10,0 %), Litva (+8,7 %) in Luksemburg (+8,4 %), beležile močno rast, kar nakazuje na povsem drugačno ekonomsko dinamiko in zaupanje potrošnikov v prihodnost.

Zakaj ravno Slovenija? Kaj jo ločuje od drugih držav?

Nihanje v trgovini na drobno ni enoznačno – na prvi pogled se lahko zdi, da gre za običajno sezonsko zmanjšanje potrošnje, vendar podrobnejši pregled kaže na večplastne razloge.

1. Makroekonomski dejavniki in inflacija
   Slovenija je v letu 2024 beležila relativno visoko inflacijo, predvsem pri osnovnih dobrinah, kar je močno obremenilo gospodinjstva. Višji življenjski stroški pomenijo manjšo kupno moč, kar posledično vpliva na celotno trgovinsko dejavnost.
2. Previdnost potrošnikov
   Medtem ko so se v nekaterih državah potrošniki bolj sproščeno vračali k potrošnji, je v Sloveniji še vedno opazno, da ljudje raje varčujejo kot trošijo. Strah pred morebitnim ohlajanjem gospodarstva in negotovost na trgu dela sta lahko močna zaviralca nakupovalnih navad.
3. Zasičenost trga in nakupovalni turizem
   Ni skrivnost, da se vse več Slovencev odloča za nakupovanje v tujini, predvsem v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Razlog? Nižje cene, večja izbira in boljša ponudba popustov. To pomeni, da se denar, ki bi bil sicer namenjen slovenskim trgovcem, preliva čez meje.
4. Digitalizacija in premik v spletno trgovino
   Čeprav spletna prodaja v Sloveniji raste, še vedno ne dohiteva rasti v drugih evropskih državah. Medtem ko na Zahodu spletna trgovina že prevzema velik del fizične prodaje, je v Sloveniji ta prehod počasnejši, kar pomeni, da fizične trgovine še vedno nosijo glavno breme prodaje – in kadar fizična prodaja upada, to pomeni neposredno slabše rezultate.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Zanimivo je, da se podobni trendi niso pokazali v vseh državah EU. Medtem ko je Slovenija doživela največji padec, so Slovaška, Litva in Luksemburg beležili rekordne rasti. Ali to pomeni, da so slovenski trgovci naredili kakšno napako, ali pa gre preprosto za odraz drugačne ekonomske realnosti?

Padec trgovine na drobno je lahko zgodnji opozorilni signal za upočasnitev gospodarske rasti. Čeprav se lahko naslednji meseci izkažejo za boljše, bo ključno vprašanje, ali bo slovenska vlada uvedla ukrepe za povečanje potrošnje. To bi lahko zajemalo:

• Znižanje davčnih obremenitev na osnovne dobrine,
• Spodbujanje digitalizacije in spletnega trgovanja,
• Podporo lokalnim podjetjem in trgovcem, da se prilagodijo novim razmeram.

Slovenija je že večkrat dokazala, da se zna hitro prilagoditi in najti rešitve. Bo tudi tokrat uspela premagati ta padec in ponovno dvigniti trgovino na drobno na stabilno raven? To bo v prihodnjih mesecih ključna dilema za gospodarstvenike in oblikovalce politik.

Neslaven rekord kot priložnost za spremembe?

Čeprav naslovi niso obetavni, se Slovenija nahaja na točki, kjer se lahko iz tega padca nekaj nauči. Ali bo to zgolj kratkoročni padec, ki se bo popravil v prvem četrtletju 2025, ali pa je to znak večjih strukturnih sprememb?

Ena stvar je jasna – za trgovino na drobno bo prihodnost odvisna od prilagodljivosti, inovacij in zaupanja potrošnikov. Slovenija se mora odločiti, ali bo sledila trendom digitalizacije in optimizacije trgovinske politike ali pa bo še naprej izgubljala proti tujim trgom.

Naslednji meseci bodo ključni – bodo trgovci in vlada našli rešitve ali bomo še naprej beležili negativne številke?

Napisal: E. K.

Vir: STA, Freepik

The post Slovenija na dnu Evrope! Zakaj ljudje nočejo več zapravljati denarja? first appeared on NaDlani.si.