Slovenija medletno z drugim največjim padcem gradbeništva v EU

Obseg gradbenih del v območju z evrom in v EU se je septembra na mesečni ravni zmanjšal za po 0,1 odstotka. Medletno je obseg del v EU porasel za 0,2 odstotka, v območju z evrom pa je ostal stabilen. Slovenija je imela na mesečni ravni tretjo največjo rast, na letni ravni pa drugi največji padec med članicami EU.

Kot je danes objavil evropski statistični urad Eurostat, je septembra na letni ravni obseg gradbeništva v območju z evrom padel za 1,6 odstotka, v EU pa za 2,0 odstotka.

Septembra je na mesečni ravni v območju z evrom obseg del na stavbah padel za 0,8 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih je porasel za 1,4 odstotka, obseg specializiranih gradbenih del pa je padel za 0,4 odstotka.

V EU je obseg del na stavbah padel za 0,9 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih se je okrepil za 0,6 odstotka, obseg specializiranih gradbenih del pa je padel za 0,2 odstotka.

Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so največjo rast na mesečni ravni zabeležile Romunija (+2,8 odstotka), Italija (+2,2 odstotka) ter Španija in Slovenija (po 1,7 odstotka). Največji padec so imele Češka (-5,5 odstotka), Slovaška (-4,0 odstotka) in Nizozemska (-3,2 odstotka).

V medletni primerjavi je v obeh območjih upadel obseg vseh vrst del. V območju z evrom se je obseg del na stavbah zmanjšal za 1,6 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih za 0,5 odstotka, obseg specializiranih gradbenih del pa za 2,2 odstotka.

V EU je obseg del na stavbah padel za 2,7 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih za 2,2 odstotka, obseg specializiranih gradbenih del pa za 1,9 odstotka.

Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, je imela največji padec Slovaška (-19,1 odstotka), Slovenija (-17,6 odstotka) in Poljska (-9,0 odstotka). Največjo rast so imele Bolgarija (+5,2 odstotka), Italija (+3,9 odstotka) in Portugalska (+3,3 odstotka).