Slovenija je postala drogeraška distopija

Slovenija se zadnje čase pogosto znajde na nezavidljivih lestvicah. Od držav z najvišjo inflacijo, najvišjim padcem industrijske proizvodnje, pa do najslabšega črpanja kohezijskih sredstev. Zdaj smo se znašli še na enem “črnem seznamu”. V Sloveniji smo med vodilnimi po vsebnosti droge v odpadnih vodah, Ljubljana in Maribor sta se znašla na visokem sedmem in osmem mestu po številu “zapohancev” – se pravi tistih, ki uživajo marihuano. 

Po podatkih Evropske agencije za droge (EUDA) so med  letoma 2024 in 2025 najvišje količine metabolita konoplje THC-COOH bile najdene v mestih na Nizozemskem, v Nemčiji in Sloveniji. Med letoma 2024 in 2025 so se sicer skupne količine ketamina, zaznanega v odpadni vodi v evropskih mestih, povečale za skoraj 41 %.

Devetnajst držav, ki so sodelovale v kampanji spremljanja leta 2025, je vključevalo dve ali več študijskih lokacij (Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Litva, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Norveška, Turčija). V vseh evropskih mestih so v odpadni vodi zaznali THC-COOH. Opazovane obremenitve s THC-COOH kažejo, da je bila uporaba konoplje najvišja v mestih v zahodni in srednji Evropi, zlasti v mestih na Nizozemskem, v Nemčiji, pa tudi v mestih v Sloveniji.

distribucija marihuane v odpadnih vodah po državah EU, vir: EUDA

Od leta 2024 do 2025 se je količina ketamina, zaznanega v odpadni vodi v evropskih mestih, povečala za 41 %. Od 66 mest, ki imajo podatke o ostankih ketamina za leti 2024 in 2025, jih je 40 (61 %) poročalo o povečanju, pri čemer so bila največja relativna povečanja opažena v mestih v Sloveniji, na Portugalskem in Švedskem.

Koncentracija ketamina v odpadnih vodah držav EU, vir: EUDA

Slovenija se torej v skoraj vseh kategorijah merjenja drog v odpadnih vodah zdajde med “prvaki”.

Odvisnost se spreminja v epidemijo

Slovenija se sicer sooča tudi z epidemijo kokaina, ki je presegla fazo “rekreativne zabave” in postala resna javnozdravstvena, socialna in varnostna kriza. Najnovejši podatki iz Poročila o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2025 (NIJZ, januar 2026) in Evropskega poročila o drogah 2025 (EUDA) kažejo jasen, strm porast: uporaba narašča, cene padajo, čistost je rekordna, zastrupitve in smrti pa se kopičijo.

Po Nacionalni raziskavi NIJZ 2023 (objavljeno v poročilu 2025) je kokain že kdaj v življenju poskusilo 3,1 % prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let – približno 41.200 oseb. Med tistimi, ki so v zadnjem letu uporabili kakršno koli prepovedano drogo (EWSD 2024), ga je v zadnjem letu uporabilo 23,7 % (moški 28,4 %, ženske 18,7 %), v zadnjem mesecu pa 11,9 %. Kokain je postal druga najpogostejša ilegalna droga po konoplji – in edina, katere raven v odpadnih vodah vztrajno narašča že šest let zapored.

Analiza odpadnih vod (SCORE/EUDA 2024–2025) razkriva najvišjo koncentracijo v Ljubljani in Kopru (najvišje vrednosti v državi, pogosto med vodilnimi v Evropi), sledita Maribor, Kranj, Velenje in druga urbana središča. V manjših mestih in ruralnih območjih se uporaba širi zaradi padca cen in socialnih omrežij – kokain ni več omejen na elite, ampak postaja del “normalnega” vikenda za mlade odrasle v službah, fitnes centrih in nočnem življenju.

Foto: STA

Dostopnost je eksplodirala – cene padajo, čistost raste

Rekordna proizvodnja v Južni Ameriki in veliki zasegi v Evropi (EU rekordi že šesto leto) so preplavili trg. V Sloveniji so maloprodajne cene za gram v 2024–2025 tipično 60–70 € (razpon 20–110 €, najdražje ob italijanski meji, ceneje v notranjosti; po DrogArt in policijskih podatkih tipično okoli 70 € v Ljubljani). Veleprodajno za kilogram: 19.000–30.000 €. Čistost dosega 70–80 % (med najvišjimi v Evropi), primesi so še vedno prisotne, a manj kritične zaradi visoke bazne čistosti.

Finančno gledano: občasni uporabnik (1–2 g ob koncu tedna) porabi 100–200 € mesečno. Redni uporabnik (3–5 g/mesec ali več) pa hitro preseže 1000–2000 € na mesec – to je znesek, ki za mnoge pomeni najemnino, avto ali družinske stroške. Padec cen (iz 80–100 € pred leti) omogoča, da ga uživajo širši krogi: ne samo poslovneži, ampak tudi študenti, zaposleni 20–40-letniki in celo družinski očetje.

I. K.