Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi

“27 let vladavine levih strank nas je pripeljalo do točke, kjer Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi,” kritično opozarja nekdanji večkratni premier in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Že dlje časa je znano, da Slovenijo pesti velik davčni primež, kar ovira državo na poti do hitrejšega razvoja. Podatki Eurostata so v tem tednu pokazali, da se je Slovenija po povprečni bruto letni plači uvrstila pred Italijo in Španijo, kar je še pomembneje, izkazalo pa se je, da zaostajamo pri neto letni plači.

Mednarodno kadrovsko podjetje Boundless s sedežem na Irskem je po poročanju Dnevnika analiziralo, “koliko znašajo stroški delodajalcev ob izplačilu enakih bruto plač v 36 evropskih državah in kolikšne neto plače prejmejo delavci”. Pri izračunu celotnega stroška plače za delodajalca so izhajali iz bruto plače v višini 60 tisoč evrov. Medtem ko se je Slovenija “z zneskom v višini 69.660 evrov za bruto-bruto plačo uvrstila v drugi del lestvice analiziranih držav oziroma na 22. mesto”, je precej bolj porazna zgodba, ko se upošteva kazalnik neto plača. Slovenija se namreč tukaj uvršča na zadnje mesto!

Finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob (Vir: STA)

Ker višina neto plače pomembno vpliva na privabljanje in zadrževanje talentirane delovne sile, je uvrstitev Slovenije na dno še kako problematična. Ker pa obstaja zavedanje, da je pri primerjavi višine neto plač treba upoštevati tudi višino življenjskih stroškov, so pri podjetju Boundless opravili nazorno primerjavo. Konkretno so analizirali, koliko denarja ostane v žepu razvijalcu programske opreme po plačilu življenjskih stroškov. Pri tem so “izhajali iz povprečne plače razvijalca programske opreme v posamezni državi”.

51.800 evrov bruto in 25.800 evrov neto plače pri nas v povprečju letno prejmejo razvijalci programske opreme. Ko se upoštevajo življenjski stroški v višini 18.117 evrov, v žepu ostane 7643 evrov. Avstrija je med sosednjimi državami tista, kjer informatiku ostane največ v žepu – 14.721 evrov. Na Madžarskem mu ostane 14.563 evrov, na Hrvaškem 9778 evrov, v Italiji pa 8880 evrov. Po plačilu življenjskih stroškov največ ostane informatiku na Malti (24.851 evrov), v Veliki Britaniji (22.179 evrov) in Nemčiji (19.917 evrov). V Romuniji (1883 evrov), Turčiji (3844 evrov) in Črni gori (4046 evrov) jim ostane najmanj. Pri Boundless pa pri tem opozarjajo, da “navedeni podatki o plačah in življenjskih stroških (ti podatki so pridobljeni iz baze podatkov Numbeo in so odvisni od življenjskega sloga, mesta …) ocene, ki se lahko razlikujejo od točnih podatkov”.

Foto: Freepik

Znižanje davkov bi namreč povečalo ekonomsko aktivnost

Predsednik Združenja Manager Iztok Seljak po navedbah Dnevnika izpostavlja, da smo pri nas pri obdavčitvi plač neizpodbitno nekonkurenčni. “Posledično se čezmerno obremenjuje ustvarjanje nove vrednosti in s tem negativno vpliva na produktivnost,” opozarja in v zvezi z razumevanjem, da bi ob znižanju prispevkov na plače prišli do manj davčnih prilivov, navaja, da je to napačno. “Znižanje davkov bi namreč povečalo ekonomsko aktivnost in produktivnost, s čimer bi se davčna osnova povečala, s tem pa tudi davčni prihodki,” je jasen. Da bi se lažje lotili razbremenitve stroškov dela, bi se morali ob tem znižati proračunski odhodki. “To pomeni racionalizacijo in povečanje produktivnosti državne uprave. Če bi bilo v državni upravi od 20 do 30 odstotkov manj zaposlenih, bi se njena današnja produktivnost lahko povečala od 20 do 30 odstotkov, saj smo z enormnim povečanjem števila zaposlenih dejansko že priča negativnim učinkom zakona padajočega donosa,” je pojasnil in dodal, da bi se lahko odvečna delovna sila zaposlila v gospodarstvu, kjer potreba po delovni sili obstaja. 

Janša izpostavlja potrebo po ustavni večini razuma

Predsednik stranke SDS Janez Janša velja za velikega kritika visoke obdavčitve dela. V svojem nedavnem zapisu na omrežju X je opozoril, da nas je 27 let vladavine levih strank pripeljalo do točke, kjer Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi. “Zato potrebujemo ustavno večino razuma – večino, ki bo postavila v ospredje slovenskega človeka in poskrbela, da se bodo neto plače končno začele vztrajno povečevati,” poudarja.

S. K.