Slepi in slabovidni ob dnevu bele palice opozorili na pomanjkanje kadra in pomanjkljive prostorske prilagoditve

1 hour ago 18

V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so ob mednarodnem dnevu bele palice opozorili na vse večjo razpršenost in sistemske pomanjkljivosti. Med najbolj ključnimi težavami so izpostavili neusklajeno združevanje učencev z avtizmom in slepoto, pomanjkanje tiflopedagoškega kadra ter nepraktično izvedene prostorske prilagoditve.
Predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je ob dnevu izpostavila nekatere težave, s katerimi se soočajo v zvezi. Pri tem je izpostavila veliko razpršenost, s katero se na področju srečujejo v zadnjih letih. “Inkluzivno izobraževanje nas je razpršilo po Sloveniji in nismo več tako povezani, kot smo bili. Hitre tehnološke, institucionalne in družbene spremembe potegnejo za sabo tudi večje razlike med nami,” je poudarila. Dodala je, da si pri zvezi prizadevajo te razlike zmanjšati. Spomnila je, da so leta 2004 Srednjo šola Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke priključili Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki se je leta 2016 preimenoval v Center IRIS, v katerem se poleg slepih in slabovidnih učencev izobražujejo tudi učenci z motnjami avtističnega spektra. “Žal neuspešno opozarjamo družbo, da sta ti dve okvari kljub najboljšim željam precej nezdružljivi, kajti učenci z motnja avtističnega spektra so nepredvidljivi, naši učenci pa potrebujejo ravno predvidljivo okolje,” je pojasnila. Skrb vzbujajoče je tudi stanje na področju izobraževanja tiflopedagogov, torej učiteljev za izobraževanje slepih in slabovidnih, kjer je po njenih besedah vse manj kadra. Tudi področje celovite rehabilitacije odraslih slepih in slabovidnih ni tako urejeno, kot bi si želeli. Nacionalni center paciente obravnava predvsem ambulantno, ljudje iz periferije pa na takšne obravnave težko pridejo v Ljubljano, je poudarila. Težave z združevanjem učencev z avtizmom in slepih ter slabovidnih je izpostavil tudi predstavnik mladih Damjan Vizjak. Opozoril je tudi na težave s prilagajanjem učnih gradiv in ključni vlogi, ki jo pri tem odigrajo učitelji ter starši. Prepričan je, da mora imeti vsak dijak, ne glede na katero gimnazijo gre, enak dostop do vsega učnega gradiva, ki je prilagojeno. Predsednica medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje ter članica upravnega odbora pri zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije Sanja Kos je med težavami, s katerimi se slepi in slabovidni soočajo na področju dostopnosti, izpostavila nepraktične ali nepravilno izvedene prilagoditve. Po njenih besedah je zato ključno, da se ustanove in posamezniki, ki se lotijo prilagoditev, o njih posvetujejo s pristojnimi organizacijami ali z uporabniki. V zvezi društev državo, stroko, lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove, razvijalce tehnologij in celotno družbo pozivajo, naj prevzamejo svoj del odgovornosti za enakopravno vključevanje slepih in slabovidnih. Kot so zapisali v poslanici ob dnevu, v Sloveniji potrebujemo okrepitev tiflopedagoške stroke, ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov, učinkovitejšo celovito rehabilitacijo, sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti.
Read Entire Article