Skrivnostna pisma iz druge svetovne vojne: Ljubezenska zgodba, ki bo ganila vaše srce

Joža je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in ločen od svoje ljubljene Mici. Pisala sta si pisma, polna ljubezni in opisa krutega vojaškega življenja.

Po njeni smrti so našli škatlo, v kateri so bila vsa njegova pisma. Njun vnuk, Dejan Osterman, je zgodbo ujel v knjigo.

Napisal je knjigo pisem, ki jih je njegov dedek pošiljal njegovi babici v času druge svetovne vojne in so bila pol stoletja skrbno skrita. “Pisal jih je 43 let. Luč sveta so ugledala leta 1999, ko je stara mama preminula in smo pisma našli. Ta pisma, največji šok in pozitivno presenečenje, je bil dedek, avtor teh pisem. Zakaj šok? Ker nismo vedeli, da so shranjena – ne bi smela biti. Na več pismih je pisal, naj jih zaradi tvoje varnosti uniči, nekatera uniči, druga raztrgaj. Bili so čudni časi in bi lahko Mici spravila v težave.”

“Tisti, ki so se uprli, so tvegali zelo kruto usodo svojih domačih”

Prizna, da so danes veseli, da ga ni poslušala. Dejan pove, kako je dedka ta čas spremenil: “Med drugo svetovno vojno je Hitler obiskal vaš kraj in ko je rekel: ‘Naredite mi to deželo zopet neško,’ je vojna eskalirala oziroma dala največjo preizkušnjo. Vse so prisilno imobilizirali. Tisti, ki so se uprli, so tvegali zelo kruto usodo svojih domačih, ker so veliko večino, ko so šli v partizane, domače imobilizirali v delovna taborišča, kjer so jih gnali ali stradali do smrti. Ata se je odločil, da bo šel v vojsko in si mislil: ‘Bomo že našel način, da pobegnem.’”

In ravno ta pisma so mu dajala moč. Pisana so v prvi osebi ednine. Dobimo vpogled v človeka, ki je bil takrat pred težko odločitvijo. Verjamem in občutim, da so v njih zlil najlepše čustvene stvari, ki jih čuti do Mici, in tudi gneva do Nemcev.

Do takrat, ko so imeli pisma, so o teh časih vedeli veliko manj. “Po sreči je prišel spet nazaj v Jugoslavijo. To je vse, kar smo vedeli. Njegov jezik se je razvezal šele leta 1999, ko smo pisma ob večerih enega po enega prebirali in se je znova vračal v svoja mlada leta. Veliko večerov smo prebili skupaj s temi pismi.” Ker so vojaki nadzorovali ta pisma, je moral biti dedek zelo previden in se je znašel po svoje. “Ta pisma, ki jih vidimo, so šla čez nemško cenzuro, zato je moral paziti. Ni smel izdajati načrtov, ker je želel Nemcem pobegniti, in ne bi bilo prav, da bi to videli. Včasih je med vrsticami skril, kaj imajo namen narediti, in na malo je napisal: ‘To pismo zaradi varnosti zavrži.’ Nekateri vojaki so dobili dopust in se niso vrnili v vojsko – to izvemo iz pisem, ker so se pridružili partizanom.”

Vseh pisem je 93, nekaj jih je iz nemške vojske

“Moram pohvaliti nemško pošto, prihajala so med 3 in 5 dnevi, kar se mi zdi kar hitro.” Vsako pismo sta oba označevala z rimskimi številkami. “Vedela sta, da če kakšna številka manjka, pismo ni prispelo.” Miciina pisma se žal niso ohranila, vsa so bila izgubljena. “Zanimivo je tudi poslovilno pismo, v katerem ga je opogumljal, a se je hkrati tudi poslavljal. Bil je na ruski fronti, kjer so šibale kroglice. Pisal je: „Prosim te, ne žaluj, ne premišljuj preveč, nisem še izgubljen. Če padem, tolaži se, bo tako, kot je božja volja. Misli si, da si ena izmed mnogih, ki trpijo srčne bolečine.”

V pismu je opisal tudi, kdo so bili ljudje z njim na poti. Povedal je, da so nekateri poročeni in imajo otroke, a da jih bo večina izgubila družine. Onadva sta bila le še fant in punca, medtem ko bodo drugi še na slabšem, če ga ne bo nazaj. “Ko sem vse prebral, ko se ti zgodba razpre… mi je bilo škoda, da ne bi naredil nekaj več. Dobim občutek, da moraš negovati to, kar imamo zdaj – svobodo, demokracijo. Nihče si ne želi drugih časov. Dobimo močno upanje v ljubezen. Če ne bi bilo ljubezni, ne bi preživel vseh vojnih viher,” je pojasnil vnuk Dejan.

Celotni zgodbi prisluhnite spodaj.

The post Skrivnostna pisma iz druge svetovne vojne: Ljubezenska zgodba, ki bo ganila vaše srce appeared first on Lokalec.si.