.jpg)
1 day ago
22
Premikanje sobnih rastlin se zdi ena najbolj nedolžnih sprememb v domu. Malo zaradi nove postavitve pohištva, drugič zato, ker se zdi, da bi rastlini bolj ustrezalo drugo okno ali več svetlobe. A prav ta navidezna preprostost je razlog, da se marsikateri ljubitelj rastlin znajde pred ovenelimi listi, zastojem rasti ali celo odmrtjem rastline. Rastline spremembe zaznavajo drugače kot ljudje in pogosto veliko bolj občutljivo.
Rastlinski stres je resničen pojav
Rastline ne morejo pobegniti iz okolja, v katerem živijo, zato so nanj zelo prilagojene. Ko rastlino premaknemo, se hkrati spremeni več dejavnikov: svetloba, temperatura, zračna vlaga in kroženje zraka. Ta nenadna sprememba lahko povzroči stres, ki se pokaže v obliki povešenih listov, rumenenja, odpadanja ali upočasnjene rasti.
Nekatere rastline se prilagodijo hitreje, druge pa so na spremembe izjemno občutljive. Tropske rastline na primer težko prenašajo suh zrak in temperaturna nihanja, medtem ko so sukulente bolj občutljive na prekomerno vlago.
Čas premika je pomembnejši, kot se zdi
Najprimernejši čas za premikanje sobnih rastlin je pomlad. Takrat rastline prehajajo v aktivno rast in se lažje prilagodijo novim razmeram. Jesen in zima sta bolj tvegani obdobji, saj se večina rastlin pripravlja na mirovanje in ima manj energije za okrevanje po stresu.
Če rastline selite na prosto ali jih vračate v notranje prostore, bodite posebej pozorni na temperaturo. Nenaden mraz ali vročina lahko povzročita trajne poškodbe.
Postopno navajanje na novo okolje
Ena največjih napak je, da rastlino čez noč postavimo na povsem novo mesto. Veliko varneje je postopno navajanje. Rastlino najprej za nekaj ur dnevno postavite na novo lokacijo, nato čas počasi podaljšujte. Tako se lažje prilagodi drugačni svetlobi in temperaturi. Ta pristop je še posebej pomemben pri rastlinah, ki jih prestavljamo bližje oknu ali v prostor z več sonca.
Dom z rastlinamiSvetloba je glavni dejavnik težav
Svetloba je pogosto razlog, zakaj rastline po premiku začnejo propadati. Rastlina, ki je bila vajena razpršene svetlobe, lahko ob neposrednem soncu doživi ožige listov. Nasprotno pa rastlina, ki potrebuje veliko svetlobe, v temnejšem prostoru začne izgubljati moč in se razpotegne proti viru svetlobe. Pomembno je razumeti, da tudi posredna svetloba ni povsod enaka. Razlika med severnim in južnim oknom je za rastlino ogromna, četudi se nam zdi prostor svetel.
Spremembe pri zalivanju
Z novo lokacijo se pogosto spremeni tudi potreba po vodi. V bolj toplem ali bolj suhem prostoru se zemlja hitreje izsuši, v hladnejšem pa vlaga ostaja dlje časa. Po premiku rastline je zato nujno, da nekaj tednov pozorneje spremljate stanje zemlje. Pretirano zalivanje je v tem obdobju ena najpogostejših napak. Rastlina, ki je že pod stresom, je še posebej dovzetna za gnitje korenin.
Najpogostejše napake pri premikanju rastlin
Pogosto spregledan dejavnik je stanje korenin. Če je rastlina že močno prerasla lonec, ji samo premik ne bo pomagal. V tem primeru je presajanje v nekoliko večji lonec boljša rešitev.
Težavo predstavlja tudi prepogosto prestavljanje. Vsaka sprememba okolja pomeni nov stres, zato je bolje najprej oceniti razmere in dati rastlini čas, da se odzove.
Premikanje lahko prinese tudi neželene goste. Pred selitvijo vedno preverite, ali so na rastlini prisotni škodljivci, saj jih lahko nehote raznesete po stanovanju.
Premišljene spremembe prinašajo najboljše rezultate
Premikanje sobnih rastlin ni nujno slabo, če ga izvajamo premišljeno. Razumevanje potreb posamezne rastline, pravi čas in postopno prilagajanje so ključ do uspeha. Namesto hitrih rešitev se splača rastline opazovati in jim omogočiti stabilno okolje. Tako bodo spremembe v prostoru resnično osvežitev, ne pa začetek težav. Skrb za sobne rastline ni le okras, temveč potrpežljiv odnos, ki se dolgoročno vedno obrestuje.
Objava Skrita tveganja premikanja sobnih rastlin: kar bi moral vedeti vsak vrtičkar se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)