Skrajno levi aktivisti skušali preprečiti deportacijo nezakonitih migrantov iz Slovenije

Pred azilnim domom Vič več kot sto protestnikov Ambasade Rog opozarja na “zgrešeno in nehumano” migracijsko politiko. Protest pod geslom “Ustavimo deportacije” je sprožil začetek deportacije treh prosilcev za azil iz Burundija, Senegala in Maroka. Medtem pa se na ravni EU gre sicer v smer sprejemanja ukrepov za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji.

Protestniki, ki želijo “z blokado preprečiti oziroma opozoriti na postopke, za katere menijo, da ne upoštevajo dejanskih življenjskih okoliščin ljudi, ki jim grozi izgon”, so po navedbah Dnevnika zasedli vhod in cesto pred azilnim domom. Ko pa je prišlo do blokade dostopa do samega doma, je na mesto protesta prišlo več kot 20 policistov.

Ravnanje se jim zdi nehumano

“Sovraštvo ven, ljudje noter”, “Smo delavci, ne kriminalci”, “Deportacije so nasilje države nad delavci” se glasijo napisi na transparentih, ki so jih s seboj prinesli protestniki. “Proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti se bomo še naprej borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja,” so zapisali na vabilu na shod.

Foto: STA

Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič, ki je tri prosilce za azil spremljal na recepcijo azilnega doma, je v izjavi za medije povedal, da so se za protest odločili, ker gre za deportacijo “treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje”. Blažič vztraja, da notranje ministrstvo izganja ljudi, ki “so vzorni del družbe”. “Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce,” je bil kritičen po navedbah STA.

Predstavnik Ambasade Rog Miha Blazič (Foto: STA)

V zadnjem času je po besedah protestnikov mogoče opaziti, da je prišlo do porasta deportacij prosilcev za azil. Vztrajajo, da naj bi šlo za osebe, ki so pri nas zaposlene, “imajo podporno okolje in si poskušajo urediti status, kljub temu pa jim grozi izgon v druge države članice Evropske unije”. Kot navajajo, niso zgolj samski moški tisti, ki se znajdejo v konkretnih postopkih, ampak tudi družine in druge ranljive skupine. Ker posamezna deportacija v drugo državo članico EU lahko stane kar nekaj, pravijo, da se sprašujejo, “zakaj država sredstva namenja odstranjevanju ljudi, ki so že zaposleni, namesto da bi jim omogočila ureditev statusa in nadaljnje vključevanje v družbo”.

Foto. STA

Foto: STA

Dublinska uredba je jasna

Kot je znano, Ministrstvo za notranje zadeve v primerih, kot je ta, v glavnem navaja, da gre za predaje, ne pa deportacije. V skladu z Dublinsko uredbo namreč le ena država članica EU obravnava prošnjo za mednarodno zaščito; skratka, za prosilce za azil je v glavnem pristojna tista država članica EU, ki je prva zabeležila vstop konkretne osebe v EU. V luči konkretnih pravil podatki ministrstva kažejo, da je Slovenija po dublinskem postopku v obdobju od januarja do aprila 2025 v druge države članice EU predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, 68 v letu 2024, 13 pa v letu 2023.

Kot še pravijo organizatorji današnjega shoda pred azilnim domom Vič, je ključnega pomena vprašanje, “kaj se zgodi, ko se za upravnim postopkom izgubijo konkretni ljudje, njihove osebne okoliščine in njihova že vzpostavljena življenja v Sloveniji”. Pri tem pa še opozarjajo, da Slovenija z odslovitvijo ljudi, “ki so našli delo in se vključili v okolje, prekinja prav tiste procese vključevanja, ki jih sicer načeloma spodbuja”.

Zaostritev evropske migracijske politike na vidiku

Na ravni Evropske unije se sicer pripravlja začetek izvajanja novega migracijskega in azilnega pakta, ki prinaša hitrejše postopke in enotnejša pravila. V tem letu so se v Evropskem parlamentu začeli sprejemati ključni ukrepi za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. Strožji ukrepi za nesodelovanje v postopkih vračanja, preprečevanje izginotij migrantov, večja uporaba pridržanja in prepovedi vstopa ter vzpostavitev t. i. “return hubov” v tretjih državah za učinkovitejše vračanje so med konkretnimi rešitvami, ki jih prinaša nova uredba.

S. K.