Sikstinska kapela – mojstrovina renesančne umetnosti in kraj izvolitve papeža (tema)

Sikstinska kapela je prizorišče konklavov, na katerih kardinali izvolijo novega papeža. A javnosti je bolj poznana po svojih renesančnih freskah, ki krasijo njeno notranjost, zlasti po Michelangelovi Poslednji sodbi. Med konklavom kardinali bivajo v bližnjem Domu svete Marte.

Kardinali bodo od srede zasedali v znameniti Sikstinski kapeli, ki je dobila ime po papežu Sikstu IV. (1471-1484). Ta je dal med letoma 1473 in 1481 obnoviti kapelo, prvotno znano kot velika kapela, s čimer je želel ustvariti nov prostor za srečanja papeškega dvora.

Sikstinska kapela je od leta 1878 stalno prizorišče konklava kardinalskega zbora, ki za zaprtimi vrati izvoli novega papeža.

Toda javnosti je kapela znana predvsem po freskah, ki krasijo njeno notranjost. Slikarji, kot so Botticelli, Rosselli in Perugino, so sprva okrasili stene s prizori iz Stare in Nove zaveze. Michelangelo Buonarroti, eden najpomembnejših umetnikov renesanse, je kasneje ustvaril svetovno znano stropno poslikavo.

Na več kot 500 kvadratnih metrov površine je upodobil osrednje prizore iz Svetega pisma, vključno z zgodbo o Božjem stvarjenju Zemlje in stvarjenju Adama. Podoba iztegnjenega Božjega prsta, ki vdihne življenje Adamu, je eden najbolj znanih motivov v umetnostni zgodovini.

Med letoma 1534 in 1541 je Michelangelo po naročilu papeža Pavla III. na oltarju Sikstinske kapele, ki pokriva celotno steno, ustvaril fresko Poslednja sodba. Danes Sikstinska kapela, ki je del Vatikanskih muzejev, letno privabi več kot sedem milijonov obiskovalcev.

Kardinali bodo med konklavom nastanjeni v Domu Svete Marte, kjer je do svoje smrti bival tudi papež Frančišek.

Dom Svete Marte in Sikstinska kapela sta med seboj oddaljena le nekaj sto metrov. Kardinali se med glasovanji na konklavu gibajo med obema krajema znotraj vatikanskih zidov.

Podobno kot v Sikstinski kapeli so tudi v Domu Svete Marte v času konklava v veliki meri izolirani od zunanjega sveta. Oddati morajo vse elektronske naprave in mobilne telefone, prepovedani so tudi televizija in časopisi.

Pred tokratnim konklavom se sicer v Vatikanu soočajo z logističnimi težavami zaradi nastanitve tolikega števila kardinalov. Ker Frančišek ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na 120, jih je zdaj rekordnih 135, pri čemer dva ne bosta sodelovala na konklavu.

Dom Svete Marte ima le 106 apartmajev, 22 enoposteljnih sob in en večji apartma. Poleg tega je enega od apartmajev uporabljal papež Frančišek in je po njegovi smrti še vedno zaprt z rdečim trakom in voščenim pečatom, ki ga sme prelomiti le novi papež.

Nekatere od 133 kardinalov bodo tako morali nastaniti v sosednji stavbi, znani kot Stara Sveta Marta, ki je fizično povezana z novejšo zgradbo. Vsi kardinali se bodo v obe zgradbi vselili od torka zvečer do srede zjutraj pred slovesno otvoritveno mašo konklava. Do takrat bo vatikansko osebje v prostorih pripravilo vse potrebno za prihodnje dni konklava, vključno s strogim varnostnim nadzorom prostorov v izogib stikom z zunanjim svetom.

Dom Svete Marte pa ni zgolj kraj, kjer prebivajo kardinali v času konklava, ampak je tudi prizorišče, kjer kardinali med seboj izmenjujejo mnenja po neuspelem krogu glasovanja, razpravljajo in morda celo sklepajo zavezništva. Za to je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa več možnosti, bodisi v jedilnici, na hodnikih ali v sobah.

Pokojni papež Frančišek je v svoji avtobiografiji med drugim zapisal, da so ga v Domu Svete Marte pred izvolitvijo za papeža dobesedno zasuli z vprašanji.