20 hours ago
10
ARTICLE AD
Kako je Hrvatica Magdalena Keškić nehote postala globalni simbol digitalnih spodrsljajev
MANNHEIM – Fotografija, ki je bila mišljena kot običajna Instagram objava, je končala na mednarodnem seznamu največjih Photoshop polomij. Mlada Hrvatica Magdalena Keškić se je znašla v središču pozornosti portala ‘Bored Panda’, a ne na način, ki bi si ga želela.
Njeno ime se je znašlo ob boku svetovno znanih spletnih “failov”, ko jo je vplivni portal Bored Panda uvrstil na 7. mesto med 30 največjimi fotošop spodrsljaji. Čeprav je bil njen namen le predstaviti urejeno podobo na družbenih omrežjih, je rezultat sprožil plaz posmehljivih komentarjev – in hkrati pomembno razpravo o mejah estetike, pristnosti ter vplivu družbenih omrežij na samopodobo mladih.
Umetnost idealizacije ali zanka digitalne popolnosti?
Magdalena Keškić je 20-letna Hrvatica, ki živi in dela v nemškem Mannheimu. Po poklicu influencerka, po duši – kot pravi sama – strastna domoljubka. Javnost jo je prvič opazila med svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2022 v Katarju, kjer je na tribunah s ponosom vihrala v rdeče-belih barvah. A njena prepoznavnost ni prišla zaradi domoljubja – temveč zaradi digitalne predelave fotografije, ki je šla, kot kaže, predaleč.
V objavi, ki je sprožila odziv Bored Pande, je Keškićeva opazno spremenila svoj obraz: gladka koža brez por, ostro definirane ličnice in nekoliko nenaravno razmerje med očmi in usti. Čeprav tovrstne prakse niso redkost med influencerji, je bila njena objava očitno dovolj nenavadna, da so jo uredniki portala prepoznali kot “lik iz nočnih mor”.
“20 let? Zgleda kot da ji je ostalo 20 minut do 40. rojstnega dne,”
“Izgleda enako grozno s filtrom in brez,”
“Ovo je lik iz mojih noćnih mora,”
so samo nekateri izmed komentarjev, ki jih je zbral Bored Panda v prispevku z dne 2. aprila 2025.
Kaj to pomeni za influencerje – in za vse nas?
Pri vsem tem ne gre le za posmeh eni posameznici. Gre za simptom širšega družbenega pojava, ki ga strokovnjaki že več let označujejo kot digitalno estetiko brez talenta in odgovornosti.
“Tovrstne objave so rezultat nezavednega pritiska, da se moraš predstaviti kot boljša različica sebe. Ko pa pride do tako očitnih napak, se vse obrne proti ustvarjalcu – kar je za psiho izredno obremenjujoče,” je za DW pojasnila dr. Jana Riedl, psihologinja in raziskovalka vpliva družbenih omrežij na mladostnike.
Paradoks tega primera? Magdalena si je želela le več sledilcev. Želela je rasti kot ustvarjalka vsebin, kot ambasadorka hrvaške kulture v tujini. Njena linija oblačil CroatiaWear, ki jo vodi skupaj z bratom Ivanom, naj bi bila po njenih besedah “poklon naši tradiciji, športu in nacionalni zavesti.” A zdaj jo Google ob iskanju imena najprej povezuje s pojmom »Photoshop fail«.
Resnična oseba pod plastmi filtrov
Magdalena ni anonimna žrtev spletnega posmeha. Že leta 2019 je bila prisotna na “Hrvatskoj noći” v Frankfurtu, kjer je, kot je takrat povedala za 24sata, začela razvijati svojo Instagram prisotnost.
“Sprva sem objavljala čisto običajne fotografije. Potem sem začela vlagati vedno več časa in truda, zdaj pa je to moj poklic. Z bratom sva zagnala tudi svojo znamko oblačil in prodajava po vsej Hrvaški,” je povedala v intervjuju za 24sata (2019).
Torej, kdo je v resnici Magdalena Keškić? Preprosto dekle iz hrvaške družine – oče iz Kupresa, mama iz Stona – rojena v Nemčiji, zaljubljena v Hrvaško, nogomet in estetiko. Njena zgodba je zgodba mnogih mladih ljudi iz diaspore, ki iščejo pripadnost med dvema svetovoma: tistim, kjer so odrasli, in tistim, od koder prihajajo njihovi starši.
Digitalna realnost in realni pritiski
Kaj se lahko naučimo iz tega dogodka? Najprej, da je meja med »popolno« in »smešno« na spletu izredno tanka. Ena napačna odločitev – ali premočen filter – in postaneš tarča globalnega posmeha.
Drugič, da je kultura “body-shaminga” in izpostavljanja drugih ljudi za zabavo še kako živa. In tretjič – da si moramo kot družba postaviti vprašanje: ali smo pripravljeni ljudem odpustiti napake v svetu, kjer jih vsi na neki ravni delamo?
Fotografijo, ki je sprožila vihar, je sicer že izbrisala. V javnosti se od takrat ni oglasila. Niti ni komentirala svojega mesta na lestvici Bored Pande. A vpliv tega dogodka bo, vsaj za nekaj časa, ostal del njene digitalne identitete.
Kritika in empatija – obe potrebni
Spletni odziv je bil, kot običajno, brutalen. Anonimni komentatorji, ki nikoli ne bi stopili pred kamero, se brez zadržkov norčujejo iz nekoga, ki je to naredil – četudi nerodno. In prav zato primer Keškićeve ni le osebna zgodba, temveč priložnost za širšo refleksijo.
“To je jasen primer, kako digitalna orodja, ki so bila ustvarjena za izražanje, lahko postanejo orodje za poniževanje,” je opozoril prof. Marko Pavelić, medijski analitik z Univerze v Zagrebu, v intervjuju za HRT (3. 4. 2025).
Zato se morda velja vprašati: ali ni čas, da družbena omrežja obravnavamo z več odgovornosti? Da se odmikamo od kulture sramotenja in se pomikamo k razumevanju, zakaj nekdo čuti potrebo, da se s filtri in obdelavami predstavi v drugačni luči?
Več kot samo Photoshop napaka?
Magdalena Keškić je morda res postala obraz digitalne spodrsljajnosti, a tudi zrcalo našega časa. Časa, kjer vsak klik nosi posledice. Kjer vsak filter postane potencialna zgodba. In kjer vsak uporabnik spleta – pa naj bo influencer ali ne – hodi po robu med prepoznavnostjo in posmehom.
Njena zgodba bi nas morala spomniti, da je v ozadju vsake objave na družbenem omrežju človek. Z željami, negotovostmi, cilji. In da internet – četudi neskončen – ni brezmejen prostor brez posledic.
Vir: 24sata, Bored Panda, DW, HRT, IG
Pripravil: N. Z.
The post Si že slišal za Magdaleno? Zdaj je zvezda – a ne takšna, kot si je želela … first appeared on NaDlani.si.
English (US)