Sezona kostanja je tukaj! S tem preprostim trikom ga boste po peki olupili precej lažje

Jesen je čas, ko se mnogi znova odpravijo v gozd po kostanj. Njegova sezona pri nas doseže vrhunec predvsem oktobra, ko se bodeče ježice začnejo odpirati in plodovi padajo na tla. A ko košaro prinesemo domov, se pogosto začne manj prijeten del – lupljenje. Obstaja preprost trik, s katerim si lahko prihranite precej dela.

Kdaj sploh dozori pravi kostanj?

Pravi oziroma domači kostanj (Castanea sativa) cveti junija in v začetku julija, njegovi plodovi pa praviloma dozorijo oktobra. Zavod za gozdove Slovenije navaja, da lahko plodovi dozorevajo tudi v novembru, pri čemer skupaj z njimi odpade tudi bodeča skledica oziroma ježica.

Na čas zorenja vplivajo vreme, nadmorska višina in lega. Na toplejših območjih se prvi kostanji lahko pojavijo prej, na hladnejših legah pa nekoliko pozneje. Prav oktober pa je čas, ko se mnogi po Sloveniji tradicionalno odpravijo na nabiranje.

Vir: Facebook/Vida V.

Kje ga lahko najdemo v Sloveniji?

Pravi kostanj uspeva predvsem na toplejših legah, rad pa ima globoka, rahla, zmerno vlažna in kisla tla. Najdemo ga skoraj po vsej Sloveniji, raste pa lahko do približno 800 metrov nadmorske višine. Na višjih in hladnejših območjih je redkejši.

Drevo lahko zraste tudi do okoli 35 metrov visoko. Prepoznamo ga po dolgih, izrazito nazobčanih listih in seveda po značilnih bodečih ježicah, v katerih se skrivajo plodovi.

Koliko kostanja lahko naberete?

Čeprav se zdi, da lahko v gozdu naberemo toliko kostanja, kolikor ga najdemo, veljajo določene omejitve. Zavod za gozdove Slovenije navaja, da lahko posameznik za lastne potrebe v enem dnevu nabere največ dva kilograma kostanja. Enaka meja velja tudi za več drugih gozdnih plodov.

Pri nabiranju je treba paziti tudi na gozdni bonton. Rastlin in dreves ne poškodujemo, ne lomimo vej in ne posegamo v okolje bolj, kot je potrebno. ZGS opozarja tudi, naj obiskovalci gozda ne puščajo odpadkov in naj ne ovirajo gozdnih prometnic.

Ko kostanj poberete, je dobro pogledati njegovo lupino. Zdrav plod je praviloma čvrst, sijoč in brez večjih poškodb. Če je zelo lahek, luknjičast ali na otip nenavadno mehak, je lahko notranjost poškodovana ali izsušena.

Trik, zaradi katerega bo lupljenje precej lažje

Če želite, da se bo kostanj po peki lažje lupil, ga najprej zarežite in nato namočite v vodi. Prav ta korak je eden najpreprostejših načinov, da lupina po pečenju nekoliko lažje odstopi.

Vir: Facebook/Mateja R.

Na zaobljeni strani kostanja naredite rez v obliki črke X ali daljšo zarezo skozi trdo lupino. Nato zarezane kostanje položite v hladno vodo za približno 20 do 30 minut. Če se vam mudi, jih lahko za približno pet do deset minut namočite v topli vodi.

Namakanje pomaga navlažiti lupino in kostanj pred peko. Med segrevanjem se zato manj izsuši, lupina pa se na mestu zareze lažje odpre.

Koliko časa naj bo kostanj v pečici?

Pečico segrejte na približno 200 stopinj Celzija. Kostanje razporedite po pekaču v enem sloju, najbolje tako, da je zarezani del obrnjen navzgor.

Pecite jih približno 20 do 30 minut, pri čemer je natančen čas odvisen od njihove velikosti. Dobro je spremljati, kaj se dogaja z lupino. Ko se začne na zarezanih mestih odpirati, notranjost pa je mehka, je kostanj praviloma pripravljen.

Vir: Facebook/Sefedin Aliu

Predolga peka ni najboljša rešitev. Če kostanj močno izsušite, bo tudi lupljenje lahko težje, plod pa bo manj mehak in sočen.

Po pečenju še ne hitite z lupljenjem

Ko kostanj vzamete iz pečice, sledi še drugi pomemben trik. Ne pustite ga na pekaču, da se popolnoma ohladi, ampak ga pokrijte s čisto kuhinjsko krpo za približno pet do deset minut.

Pod krpo se zadržita toplota in para, zaradi česar se lupina in tanka notranja kožica dodatno zmehčata. Nato kostanje lupite še tople, vendar seveda toliko ohlajene, da jih lahko varno primete v roke.

Če ste pripravili večjo količino, ne odkrivajte vseh naenkrat. Izpod krpe jemljite po nekaj kostanjev, preostale pa pustite pokrite. Tako bodo dlje ostali topli in jih bo praviloma lažje olupiti.

Zakaj se nekateri kostanji skoraj nočejo olupiti?

Ni vedno kriva samo priprava. Razlikujejo se tudi posamezni plodovi, njihova svežina, velikost in stopnja zrelosti. Težje se lahko lupijo tudi kostanji, ki so se že nekoliko izsušili.

Zato velja čim bolj svež kostanj porabiti razmeroma hitro. Če ga ne boste spekli isti dan, ga hranite v hladnem prostoru oziroma hladilniku in ga pred uporabo pregledajte.

Pravi kostanj ni isto kot divji kostanj

Pri nabiranju je dobro poznati še eno pomembno razliko. Pravi oziroma domači kostanj je užiten, divji kostanj pa ne sodi med običajne užitne kostanje. Plodova sta si na prvi pogled lahko podobna, vendar rasteta na različnih drevesnih vrstah.

Pravi kostanj ima značilno zelo gosto bodečo ježico, v kateri je običajno več plodov. Če niste prepričani, kaj ste nabrali, plodov ne uporabljajte za prehrano.

Vir: Facebook/Veri K.

Kostanj ima v Sloveniji dolgo tradicijo

Kostanj je imel nekoč v prehrani precej večji pomen kot danes. Pred širšo uporabo krompirja in drugih poljščin je bil na nekaterih območjih pomemben vir hrane, saj je hranljiv in ga je mogoče pripraviti na številne načine.

Danes ga najpogosteje poznamo pečenega ali kuhanega, uporabljamo pa ga tudi za kostanjev pire, sladice, juhe, nadeve in priloge. Iz kostanjeve moke je mogoče pripravljati tudi različne vrste peciva in kruha.

Drevo je zanimivo še zaradi svoje dolgoživosti. Posamezni kostanji lahko dosežejo izjemne dimenzije, v Sloveniji pa je med najbolj znanimi Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima po podatkih portala Gozd in gozdarstvo obseg več kot deset metrov. Poglejte spodnji video.

Ko boste naslednjič pekli kostanj, si zapomnite predvsem to

Največjo razliko pri lupljenju lahko naredite s tremi preprostimi koraki: kostanj dobro zarežite, ga pred peko namočite ter ga po peki nekaj minut pustite pokritega pod kuhinjsko krpo.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Gozd in gozdarstvo, Facebook
Pripravil: K. J.

<p>The post Sezona kostanja je tukaj! S tem preprostim trikom ga boste po peki olupili precej lažje first appeared on NaDlani.si.</p>