Sergio Ramirez na Fabuli o izgnanstvu in zavezi demokraciji

V okviru Festivala literature sveta Fabula je v ponedeljek zvečer v Cankarjevem domu potekal pogovor z enim najbolj znanih intelektualcev sodobne Latinske Amerike Sergiom Ramirezom. Eden najvidnejših glasov nikaragovskega izgnanstva je spregovoril o romanu Tongolele ni znal plesati, svoji zavezi demokraciji in spreminjajočih se vrednotah družbe.

Ramirez, ki se je pogovora udeležil preko video povezave, je bil pomemben član Sandinistične fronte v boju za osvoboditev Nikaragve izpod diktature družine Somoza, v 80. letih minulega stoletja je bil tudi podpredsednik Nikaragve. Kasneje pa se je zaradi svoje vztrajne zaveze demokraciji znašel v sporu z oblastjo. Po množičnih protestih proti političnem režimu Ramirez danes živi v izgnanstvu, saj ga je vlada njegovega nekdanjega prijatelja in tovariša Daniela Ortege obtožila zarote in mu odvzela državljanstvo. Brez državljanstva je ostalo približno 90 posameznikov, med njimi je tudi pesnica Gioconda Belli.

Pisatelj in intelektualec danes ustvarja v Madridu in, kot je uvodoma povedal moderator pogovora Carlos Pascual, tako v izgnanstvu vztrajno ohranja kritično stališče do izkrivljenosti gibanja, ki je nekoč obljubljalo boljšo prihodnost za njegovo domovino. Izgubiti državljanstvo po mnenju Ramireza sicer nima bistvenega pomena, saj je domovina del substance neke osebe in mu tega nihče ne more vzeti. V Španiji, ki velja za pomembno kulturno prizorišče, je dobro sprejet.

Politični roman Tongolele ni znal plesati, ki je izšel leta 2021 in ga je v slovenščino prevedel Ferdinand Miklavc, je tretji del nikaragovske kriminalne trilogije z nekdanjim policijskim inšpektorjem Doloresom Moralesom. “Dogajanje je postavljeno v Nikaragvo današnjega dne, v državo, ki se je po padcu diktature dinastije Somoza znova znašla pod železno peto represije. V središču oblasti stoji cinični in vseprisotni šef tajne službe, imenovan Tongolele, arhitekt nasilja in političnega nadzora. Morales, odstavljen zaradi preiskovanja povezav med oblastjo in kriminalom, se kot zasebni detektiv znova zaplete v mrežo državnih interesov, ravno v času, ko državo pretresajo množični protesti,” so knjigo opisali pri Fabuli.

Na vprašanje, ali sta cinizem in humor del njegove literarne strategije oziroma terapevtsko sredstvo, s katero človek lažje premaga razočaranje, je Ramirez odgovoril, da mu humor kot narativna strategija omogoča distanco od dogodkov, o katerih pripoveduje. Zgodba se namreč dogaja v času, ko v Nikaragvi vlada močna represija, vojaška hunta mladim tudi prepreči protestiranje proti vladi in jih več sto ubije.

Vloga pisatelja se je po njegovem mnenju močno spremenila. Včasih je bil prepričan, da ima njegovo pisanje razsvetljevalno vlogo, lahko presvetli, razsvetli, deluje proti represiji, spodbudi demokratično bitko ali boj. Danes meni, da pisatelj ne more vplivati na množice, ampak zgolj na posameznika. “Lahko ga spravlja v dvom in mu odpira nove perspektive.”

Prepričan je, da se bo politični režim v Nikaragvi spremenil in se bo pot demokraciji zopet odprla. Kot je povedal, prihaja iz generacije, ki je verjela v revolucije, spremembe in solidarnost. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad tem, da je pri mladih danes mogoče zaznati nagibanje k desno usmerjeni politiki, medtem ko levi pol izgublja vpliv.

V slovenščino sta prevedena še njegova romana Margarita, lepo je morje in Si se ustrašil krvi?.