September je mesec preprečevanja samomora: pogovor lahko pomeni pomemben prvi korak

September je mesec ozaveščanja in preprečevanja samomora, čas, ko je še posebej pomembno spregovoriti o duševnih stiskah, prepoznavanju opozorilnih znakov in možnostih pomoči. Samomor je kompleksen javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, temveč tudi njegove bližnje in širšo skupnost.

Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Leto 2026 je zadnje leto triletne kampanje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z geslom Changing the Narrative on Suicide oziroma »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Osrednji poziv je Start the Conversation – začnimo pogovor. Namen kampanje je zmanjševanje stigme ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko ljudje o svojih stiskah spregovorijo in poiščejo pomoč.

Številke, ki opozarjajo

Podatki kažejo, da samomor ostaja pomemben javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2024 zaradi samomora umrlo 363 prebivalcev Slovenije, od tega 275 moških in 88 žensk. Samomorilni količnik je znašal 17,09 smrti na 100.000 prebivalcev.

Razlika med spoloma ostaja izrazita. Leta 2024 so moški zaradi samomora umirali približno trikrat pogosteje kot ženske. Dolgoročno pa podatki kažejo izboljšanje: skupni samomorilni količnik se je z 29,7 na 100.000 prebivalcev leta 2000 zmanjšal na 17,1 leta 2024.

Tudi svetovne številke opozarjajo na razsežnost problema. WHO ocenjuje, da zaradi samomora vsako leto umre več kot 720.000 ljudi. Po zadnjih globalnih ocenah za leto 2021 je bil samomor tretji najpogostejši vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 29 let, več kot polovica vseh samomorov pa se je zgodila pred 50. letom starosti.

Za vsako številko pa je človek, za njim pa družina, prijatelji, sodelavci in skupnost. Prav zato preprečevanje samomora ni zgolj zdravstveno, temveč tudi širše družbeno vprašanje.

Duševna stiska ni vedno vidna

Človek v hudi stiski tega ne pokaže vedno navzven. Lahko še naprej opravlja vsakodnevne obveznosti, obiskuje službo ali šolo in se druži z drugimi, medtem ko se v sebi spoprijema z občutki brezupa, osamljenosti ali ujetosti.

WHO med dejavniki, ki so lahko povezani s povečanim tveganjem, med drugim izpostavlja izgubo, osamljenost, diskriminacijo, težave v odnosih, finančne težave, kronične bolečine in bolezni, nasilje ter druge krizne okoliščine. Pomemben dejavnik tveganja je tudi predhodni poskus samomora.

Pozorni smo lahko na izrazite spremembe vedenja in razpoloženja, umikanje od družine in prijateljev, izgubo zanimanja za dejavnosti, občutke brezupa ter govorjenje o smrti ali samomoru.

Izjave o samomoru ali samopoškodovanju je treba vedno vzeti resno.

Pogovor je lahko prvi korak do pomoči

Ko opazimo, da je nekdo v stiski, ni treba iskati popolnih besed. Pomembno je predvsem pokazati zanimanje, poslušati brez obsojanja in njegovega doživljanja ne zmanjševati.

Osebo lahko neposredno vprašamo, kako se počuti in ali razmišlja o samomoru. Odprt in sočuten pogovor lahko zmanjša občutek osamljenosti ter človeku omogoči, da svojo stisko deli z nekom drugim.

Prav zmanjševanje stigme in spodbujanje odprtega pogovora sta tudi v središču letošnje kampanje WHO ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.

Ko je potrebna takojšnja pomoč

Če nekdo pove, da razmišlja o samomoru, njegove besede jemljemo resno. Ob neposredni nevarnosti osebe ne puščamo same in čim prej poiščemo strokovno pomoč.

V Sloveniji lahko v nujnih primerih pokličemo 112. Za pogovor v duševni stiski je na voljo tudi Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik 116 123, otroci in mladostniki pa se lahko obrnejo na TOM telefon 116 111.

Skrb za duševno zdravje skozi vse leto

September in svetovni dan preprečevanja samomora sta priložnost, da tej temi namenimo več pozornosti, vendar se skrb za duševno zdravje ne sme končati z enim dnevom ali mesecem.

Pomembno je ustvarjati okolje, v katerem lahko posameznik pove, da mu je težko, ne da bi se ob tem bal obsojanja ali stigme. Včasih se pomoč začne z nečim tako preprostim, kot je iskreno vprašanje: »Kako si?«

Pogovor ne more rešiti vsake težave, lahko pa postane prvi korak do strokovne pomoči in podpore, ki jo človek potrebuje.

Če ste vi ali nekdo v vaši bližini v neposredni nevarnosti, pokličite 112 ali poiščite najbližjo nujno medicinsko pomoč.

Viri: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

The post September je mesec preprečevanja samomora: pogovor lahko pomeni pomemben prvi korak appeared first on domžalec.si.