Se v Sloveniji kampiranje na črno splača bolj kot kamp? Šokantna realnost!

Turistične občine na Gorenjskem in v Posočju že vrsto let bijejo bitko z nedovoljenim kampiranjem, ki je v zadnjih letih doseglo povsem novo razsežnost. Če so si še pred desetletjem divje kampiranje privoščili predvsem avanturisti in “cestni nomadi”, ki so raje spali pod zvezdami kot v hotelih, pa danes postaja prava nočna mora za lokalne oblasti, kmete in prebivalce.

Problem? Prenizke kazni in pomanjkljiv nadzor. In če so si občine obetale rešitev z novim zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi prekrške strožje sankcioniral, zdaj kaže, da bo predlog prinesel ravno nasprotno – še več kaosa.

Kampiranje na črno: moda ali brezbrižnost?

Pojav je vse prej kot nov, a s porastom avtodomarskega turizma, ki je med pandemijo postal izjemno priljubljen, se je težava eksponentno povečala. Namesto da bi obiskovalci plačali prenočišče v uradnem kampu ali na postajališču za avtodome, se preprosto ustavijo tam, kjer jim ustreza – v gozdovih, na poljih, ob jezerih ali celo na zasebnih parcelah, ki niso namenjene kampiranju.

“Najbolj moteča so kampiranja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih ter ob vodnih površinah,” opozarja Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

Zaradi tega je v poletnih mesecih marsikje že pravi divji zahod – lastniki zemljišč se pritožujejo nad smetmi, uničenimi pašniki, polnimi jarki fekalij in prepolnimi kantami za smeti, občinski redarji in policisti pa si belijo glavo, kako uvesti red, če zakonodaja tega sploh ne omogoča učinkovito.

Predlog novega zakona – rešitev ali še večji problem?

Na ministrstvu za notranje zadeve so sredi januarja v javno obravnavo poslali predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi poostrili sankcije za nelegalno kampiranje. A po mnenju mnogih prinaša ravno nasprotni učinek.

Trenutno je globa za kampiranje na črno 93 evrov, ob takojšnjem plačilu 46,50 evra. Novi zakon bi jo sicer zvišal, a zgolj za sedem evrov, torej na 100 evrov oz. 50 evrov ob takojšnjem plačilu.

Če upoštevamo, da noč v kampu v Bohinju ali Kranjski Gori stane med 20 in 50 evrov, hitro postane jasno, da je kazen še vedno bistveno cenejša od zakonitega kampiranja. In ravno to je ključna težava – za mnoge je plačilo globe celo ugodnejša alternativa kot uporaba uradnih kampov.

“Turisti pogosto plačajo kazen kar na licu mesta – in brez težav nadaljujejo po istem vzorcu. Kazen si enostavno vračunajo v stroške potovanja,” pojasnjuje bohinjski župan Jože Sodja, ki opozarja, da je nov zakon v tem pogledu popolnoma zgrešen.

Dodaten zaplet: pogoj vznemirjanja

Poleg prenizkih kazni predlog zakona uvaja še en nevaren element – določilo, da bi bilo kampiranje prekršek zgolj, če bi nekoga vznemirjalo. Kaj to pomeni v praksi?

• Policisti ali redarji ne bi več mogli ukrepati samoiniciativno.
• Za kaznovanje bi bila potrebna prijava občana, ki bi moral razkriti svojo identiteto in biti pripravljen pričati.

S tem bi se po mnenju stroke nadzor še dodatno omejil, saj bi se marsikdo zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi kampistov ali preprosto iz nezaupanja v dolgotrajne postopke odločil, da kršitve sploh ne prijavi.

“Zadeva bi bila lahko dokaj enostavna. Če bi tisti, ki pišejo zakone, vprašali lokalne skupnosti, kaj najbolj pije vodo na terenu, in bi tako tudi naredili, bi bile skoraj vse težave rešene,” je neposreden blejski župan Anton Mežan.

Boj lokalnih skupnosti proti nesmiselnim rešitvam

Župani iz Bohinja, Kranjske Gore, Bleda in drugih turističnih občin so se že povezali in napovedali, da bodo na ministrstvo poslali skupni predlog, ki bi vključeval:

1. Občutno višje kazni, ki bi bile vsaj dvakrat višje od trenutnih.
2. Možnost ukrepanja brez predhodne prijave občana.
3. Dodatne pristojnosti redarjev in policistov pri nadzoru.

“Če se zakon ne bo spremenil, bomo imeli še večji kaos, kot ga imamo zdaj,” je neposredna kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki meni, da bo slabo napisan zakon v prihodnosti pomenil le še več neurejenih površin, preobremenjenih naravnih virov in naraščajoče konflikte med turisti in lokalnim prebivalstvom.

Bo država prisluhnila ali bo Gorenjska postala divje kampirališče?

Zakonodaja, ki bi morala uvajati red in zaščititi naravno okolje ter lokalne skupnosti, se očitno odmika od cilja. Če bo zakon sprejet v trenutni obliki, bodo turisti še naprej neovirano kampirali tam, kjer jim ustreza, kazni bodo ostale simbolične, inšpektorji pa bodo zvezanih rok.

Napisal: E. K.

Vir: Republika Slovenija državni svet, Pexels

The post Se v Sloveniji kampiranje na črno splača bolj kot kamp? Šokantna realnost! first appeared on NaDlani.si.