Se prvič peljete po Pagu? Lahko bi mu rekli tudi otok bambusa

Če se na Pag pripeljete čez Paški most in nadaljujete proti mestu Pag, Kolanu in Novalji, boste ob cesti hitro opazili visoke zelene sestoje, ki na prvi pogled močno spominjajo na bambus. A v resnici praviloma ne gre za pravi bambus, temveč za orjaški trst oziroma navadni trstikovec, Arundo donax.

Rastlina lahko zraste več metrov visoko, ima debela členasta stebla in dolge liste, zato je zamenjava z bambusom povsem razumljiva. Prav na otoku Pagu so naravni sestoji vrste Arundo donax tudi predmet znanstvenih raziskav.

Otok Pag in bambusi, Foto: Vse za moj dan

Zakaj ga je na Pagu toliko?

Pag si večina obiskovalcev predstavlja kot kamnit, suh in zaradi burje skoraj gol otok. Zato so veliki zeleni sestoji na ravnejših delih poti še toliko bolj opazni.

Arundo donax je trajnica, ki se širi predvsem s podzemnimi korenikami in lahko tvori velike, zelo goste skupine. Rastlina je visoka trajnica s trstičastimi stebli, ki lahko dosežejo približno dva do šest metrov.

Na Pagu so raziskovalci proučevali celo naravni sestoj orjaškega trsta zaradi njegove velike količine biomase. V raziskavi, objavljeni leta 2026, so meritve izvajali prav na otoku Pag.

To precej dobro pojasni, zakaj lahko voznik ob cesti naleti na rastline, ki so višje od človeka in na posameznih mestih ustvarijo pravo zeleno steno.

Burja nad Velebitom, otok Pag, Foto: arhiv Vse za moj dan

Posebej opazen je na poti proti Novalji

Glavna državna cesta D106 povezuje Paški most z mestom Pag, Kolanom, Novaljo in trajektnim pristaniščem Žigljen. Gre za osrednjo cestno povezavo vzdolž otoka, dolgo približno 74 kilometrov.

Prav ob vožnji po tem koridorju so kontrasti Paga najbolj očitni. Na eni strani so bele skale in pašniki, na drugi pa nižje ravnine, obdelane površine in večji pasovi zelenja.

Če se boste po isti poti peljali jeseni, je orjaški trst še vedno zelo dobro opazen. Visoka stebla namreč ne izginejo takoj po koncu poletne sezone, zato lahko veliki sestoji še dolgo ostanejo ena najbolj nenavadnih podrobnosti ob cesti.

Rastlina ima na Pagu tudi raziskovalno vrednost

Orjaškega trsta ne preučujejo zgolj zaradi njegovega videza. Ker ustvari veliko količino rastlinske mase, ga raziskovalci proučujejo tudi kot potencialno energetsko rastlino.

V raziskavi na Pagu so izmerili pridelek suhe snovi med približno 23,7 in 30,2 tone na hektar. Raziskovalce je zanimalo predvsem, koliko ogljika in dušika lahko rastlina veže v nadzemni biomasi.

Za obiskovalca Paga pa je stvar veliko preprostejša. Visoke rastline so še ena podrobnost, zaradi katere je vožnja čez otok precej bolj zanimiva, kot bi sklepali po prvem pogledu na golo kamnito pokrajino ob Paškem mostu.

Če boste naslednjič ob cesti proti mestu Pag ali Novalji zagledali več metrov visoke »bambuse«, boste vedeli, kaj gledate: najverjetneje je pred vami Arundo donax, orjaški trst, ki je na Pagu dovolj razširjen, da je postal skoraj del njegove cestne kulise.

Objava Se prvič peljete po Pagu? Lahko bi mu rekli tudi otok bambusa se je pojavila na Vse za moj dan.