Se partnerja veliko prepirata? To še ne pomeni, da je z zvezo konec

Da, konflikti so normalen del odnosa. Dva človeka ne prideta v zvezo z enakimi navadami, mejami, pričakovanji in načini, kako kažeta bližino, zato so nesoglasja pričakovana. Pomembno pa je, da konflikt ostane spor o temi in ne postane način poniževanja, nadzora ali ustrahovanja. Prav tu je meja med običajnim partnerskim trenjem in odnosom, ki postaja škodljiv.

Zakaj so konflikti v odnosu nekaj običajnega?

V vsakdanjem življenju so razlogi za konflikt pogosto zelo običajni: denar, čas, gospodinjska opravila, odnos do družine, ljubosumje, spolnost, delo, utrujenost. Težava ni nujno sama tema, ampak to, da se v njej srečata dva različna pogleda. NIJZ v gradivu o partnerskem odnosu poudarja, da je partnerski odnos prostor bližine in varne navezanosti, hkrati pa tudi prostor, kjer smo najbolj ranljivi in kjer težave močno zabole.

Tudi raziskave Johna Gottmana, ameriškega psihologa, pogosto navajajo, da velik del partnerskih sporov izhaja iz trajnih razlik med partnerjema. Po povzetkih njegovega raziskovalnega dela je približno 69 odstotkov odnosnih problemov takih, da se ne “rešijo” dokončno, ampak jih par skozi leta predvsem upravlja. To ne pomeni, da je odnos slab. Pomeni le, da dober odnos ni odnos brez razlik, ampak odnos, v katerem razlike ne uničijo spoštovanja.

Foto: Nesporazum med parom

Resničen primer iz prakse je zelo preprost. Eden od partnerjev želi vse načrtovati vnaprej, drugi živi bolj spontano. Eden želi vsak večer mir doma, drugi si želi več druženja. Tak par se lahko prepira pogosto, pa to še vedno ni dokaz, da “nista za skupaj”. Veliko bolj pomembno je, ali se znata po konfliktu vrniti v normalen stik.

Kdaj je konflikt še normalen?

Konflikt je še normalen, ko je neprijeten, a varen. To pomeni, da se partnerja lahko razjezita, se ne strinjata, sta prizadeta ali užaljena, vendar drug drugega ne razvrednotita. APA pri zdravih odnosih posebej izpostavlja pomen komunikacije, medsebojnega spoštovanja, poslušanja in rednega preverjanja, kako je drugemu. Nesoglasje samo po sebi torej ni znak slabega odnosa; pomembno je, ali v njem ostane prostor za poslušanje in popravek.

V praksi to pomeni nekaj zelo konkretnega. Normalen konflikt je: “To me je prizadelo, rad bi, da se o tem pogovoriva.” Nevaren konflikt pa hitro postane: “S tabo je vedno vse narobe,” “Ti si problem,” ali pa tišina, kaznovanje z umikom, žaljenje in posmeh. Ko se spor spremeni v napad na osebo, je teže govoriti o zdravem prepiru.

Koristen znak je tudi to, kaj pride po prepiru. Če je po konfliktu možno opravičilo, razlaga, popravek ali vsaj občutek, da je bil pogovor iskren, je odnos verjetno še vedno na varni strani. Če pa po vsakem prepiru ostanejo strah, napetost in občutek hoje po prstih, je to že druga zgodba.

Foto: Opravičilo po prepiru

Ali drži, da se dober par skoraj nikoli ne prepira?

Ne drži. To je eden trdovratnejših mitov o partnerstvu. Dober par ni tisti, ki se nikoli ne skrega, ampak tisti, ki se zna prepirati brez razkroja odnosa. Tudi zelo povezani pari imajo ponavljajoča se nesoglasja. Razlika je predvsem v tem, da v prepiru ne izgubijo občutka, da sta na isti strani.

Drug pogost mit je, da mora biti vsak konflikt do konca razrešen. Tudi to ne drži vedno. Nekatere teme se vračajo, ker izhajajo iz značaja, vzgoje ali življenjskih prioritet. Nekdo bo vedno bolj občutljiv na red, drugi na svobodo, tretji na finance. Zrel odnos včasih ni tisti, ki najde popolno rešitev, ampak tisti, ki najde vzdržen način sobivanja z razliko.

To je pomembno tudi zato, ker ljudje prepogosto sklepajo: “Če se prepirava, je nekaj hudo narobe.” V resnici je včasih večja težava tam, kjer se o ničemer ne govori, kjer eden nenehno popušča ali kjer se napetost kopiči leta, navzven pa je vse videti mirno.

Kaj če konflikt ni več samo konflikt?

Tu je potrebna jasnost. Niso vsi prepiri normalni. GOV.SI pri preprečevanju nasilja v družini izrecno navaja, da je nasilje lahko fizično, psihično, spolno ali ekonomsko. Psihično nasilje vključuje ravnanja, ki povzročajo strah, ponižanje, občutek manjvrednosti ali ogroženosti; med primeri so žaljenje, zastraševanje, omejevanje druženja, kričanje, tihi dnevi in podobna ravnanja. To ni več “običajen konflikt”, ampak resen problem.

Pomemben primer iz resničnega sveta je odnos, v katerem se prepiri vedno končajo tako, da eden partnerju pregleda telefon, mu omejuje stike s prijatelji, mu očita vsak odhod ali nadzira denar. Navzven je to lahko videti kot ljubosumje ali “močna navezanost”, v resnici pa gre lahko za nadzor. Enako velja za dolgotrajne tihe dneve, stalno zasmehovanje ali grožnje z odhodom kot obliko pritiska.

Foto: Pregled telefona partnerju

V slovenskem kontekstu je to pomembno tudi zato, ker se nasilje še vedno prepogosto razlaga kot “pač slab prepir”. Uradne informacije države so pri tem precej jasne: nobena oblika nasilja ni dopustna, pomoč pa je na voljo prek centrov za socialno delo, policije in drugih podpornih služb.

Kdaj je smiselno poiskati pomoč?

Pomoč je smiselno poiskati, ko se par vrti v istem krogu in se nič ne premakne. Tudi NIJZ v gradivu o partnerskem odnosu poudarja, da je ob težavah pomembno pravočasno poiskati pomoč. To ni znak poraza, ampak znak, da odnos jemljete resno.

Smiselno je ukrepati zlasti takrat, ko se prepiri ponavljajo okoli istih tem, ko eden od partnerjev ob pogovoru vedno utihne ali eksplodira, ko se izgublja občutek varnosti ali ko konflikt začne vplivati na spanec, delo, otroke in duševno zdravje. Če je prisoten strah, ustrahovanje ali nasilje, pa vprašanje ni več, kako izboljšati komunikacijo, ampak kako zagotoviti varnost. GOV.SI ob tem navaja, da lahko žrtev pomoč poišče pri CSD in drugih pristojnih službah.

Konflikti so torej normalen del odnosa, vendar niso sami po sebi dokaz kakovosti ali nekakovosti zveze. Več pove to, kako partnerja v konfliktu ravnata drug z drugim, koliko spoštovanja ostane med njima in ali se po sporu še vedno lahko srečata kot zaveznika, ne kot nasprotnika. Če tega ni več, težava ni v tem, da se prepirata, ampak v tem, da odnos izgublja varnost.

Pripravil: J.P.

Vir: NIJZ, APA, GOV.SI, The Gottman Institute, Freepik