SDS ohranja prednost pred Svobodo, javnost pričakuje odstop poslanca Mijiča

Najnovejša anketa Mediane razkriva padec zaupanja v vlado Janeza Janše in močno skepso državljanov do učinkovitosti pregona korupcije.

Zadnje merjenje javnega mnenja kaže na stabilno vodstvo stranke SDS, ki z 22,9-odstotno podporo ostaja pred Gibanjem Svoboda, medtem ko vlada Janeza Janše beleži upad zaupanja. Poleg strankarskih preferenc javnost močno obremenjuje primer poslanca Borisa Mijiča, od katerega večina vprašanih pričakuje odstop, hkrati pa se krepi nezaupanje v učinkovitost specializiranega tožilstva pri pregonu korupcije v državi.

Razmerja na vrhu politične lestvice ostajajo podobna preteklim mesecem, vendar z opaznimi premiki v ozadju. Medtem ko SDS v primerjavi z junijem beleži rahel vzpon, je Gibanje Svoboda izgubilo 1,5 odstotne točke in se ustavilo pri 20,5 odstotka. Na tretjem mestu se je utrdila skupna lista NSi, SLS in Fokusa, ki bi jo volilo 8,7 odstotka vprašanih. Sledita Levica s sedmimi odstotki in SD s 6,9 odstotka glasov, kar kaže na precejšnjo razdrobljenost glasov na levem političnem polu.

Posebno pozornost vzbuja rezultat Demokratov Anžeta Logarja, ki so s prejšnjih 2,8 odstotka poskočili na 4,8 odstotka podpore. To nakazuje, da stranka uspešno nagovarja del volilnega telesa, ki išče alternativo uveljavljenim političnim blokom. Manjše stranke, kot sta Resnica s 3,5 odstotka in SNS z 2,1 odstotka, se še vedno gibljejo okoli parlamentarnega praga. Delež neopredeljenih volivcev ostaja razmeroma visok, saj skoraj vsak deseti vprašani še ne ve, komu bi podelil svoj glas.

Odnos javnosti do dela vlade se ohlaja, saj aktualno oblast podpira le dobra tretjina anketirancev, nasprotuje pa ji več kot 46 odstotkov vprašanih. Eden izmed razlogov za nezadovoljstvo bi lahko bila tudi odločitev vlade, da prepreči nominacijo Tanje Fajon za predstavnico Evropske unije za Sahel. Podatki kažejo, da te poteze sploh ne podpira skoraj 35 odstotkov vprašanih, medtem ko je polno podporo vladni odločitvi izrazil le vsak peti sodelujoči v anketi.

Vprašanje politične integritete se je v javnosti izostrilo ob primeru poslanca stranke Resnica, Borisa Mijiča. Zaradi domnevnih nepravilnosti, na katere opozarja opozicija, kar 57,8 odstotka vprašanih meni, da bi moral poslanec zagotovo odstopiti s svojega položaja. Zanimivo je, da je mnenje o njegovi usodi deljeno celo znotraj baze njegove lastne stranke. Čeprav več kot tretjina volivcev Resnice meni, da Mijiču ni treba zapustiti parlamentarnih klopi, jih več kot 40 odstotkov vseeno zagovarja njegov takojšen odstop.

Pesimizem državljanov se odraža tudi v pričakovanjih glede dela specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Več kot tretjina vprašanih je trdno prepričana, da institucija ne bo učinkovita pri pregonu korupcije v Sloveniji. Na lestvici priljubljenosti politikov medtem še naprej kraljuje predsednica Nataša Pirc Musar, ki ji sledi Matjaž Han. Precejšen padec je zabeležil premier Robert Golob, ki je nazadoval na 16. mesto, povsem na repu pa je s najslabšo oceno pristal Zoran Stevanović.

V prihodnjih dneh bo ključno spremljati odziv poslanske skupine Resnica na javni pritisk glede usode Borisa Mijiča, saj bi vztrajanje na položaju kljub pozivom javnosti lahko dodatno načelo ugled stranke. Prav tako se pričakujejo prvi odzivi koalicijskih partnerjev na nizko uvrstitev premierja Roberta Goloba na lestvici priljubljenosti, kar bi lahko vplivalo na notranjo dinamiko vlade. Pozornost bo namenjena tudi pripravam na nadaljnje delovanje Demokratov, ki očitno pridobivajo na politični teži.

Ali bo vlada uspela obrniti trend padajoče podpore s konkretnimi ukrepi na področju boja proti korupciji, ostaja odprto vprašanje za prihodnje mesece. Razpoloženje javnosti jasno kaže na vse večjo zahtevo po odgovornosti in preglednosti delovanja vseh političnih akterjev. Bodo slovenski volivci v prihodnje še bolj kaznovali neizpolnjene obljube ali pa bodo nove politične sile uspele zapolniti nastali praznik zaupanja v tradicionalne stranke?