.png)
7 hours ago
28
ARTICLE AD
Ko govorimo o prehranskih vzorcih, ki so povezani z dolgoživostjo, vitalnostjo in zdravim srcem, se mediteranska prehrana vedno znova uvršča na sam vrh. Sara Logar, dipl. dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, v tokratni kolumni pojasnjuje, zakaj ta način prehranjevanja ni le seznam živil, ampak celosten življenjski slog, ki združuje svežo, sezonsko in polnovredno hrano z zmernostjo, uživanjem v obrokih ter družbeno povezanostjo.
Ko govorimo o prehranskih vzorcih, ki so povezani z dolgoživostjo, zdravim srcem in vitalnostjo, se mediteranska prehrana vedno znova znajde na vrhu seznama. Temelji na tradicionalnem načinu prehranjevanja ljudi v državah ob Sredozemlju, kot so Grčija, Italija in Španija, kjer so prebivalci znani po svoji vitalnosti in nižjem tveganju za kronične bolezni.
A mediteranska prehrana ni zgolj seznam živil, temveč življenjski slog, barvita, okusna in preprosta hrana, ki se uživa počasi, v dobri družbi in z občutkom hvaležnosti do narave. Prav ta kombinacija hranljivih sestavin in kulturnih navad jo postavlja med najbolj zdrave in trajnostne prehranske vzorce na svetu.
Mediteranska prehrana ni toga dieta, ampak način prehranjevanja, ki odraža tradicijo držav ob Sredozemlju. V središče postavlja rastlinsko hrano, veliko sveže zelenjave, sadja, stročnic, oreščkov, semen in polnozrnatih žit. Olivno olje je glavni vir zdravih maščob, medtem ko ribe in morski sadeži predstavljajo pomemben, a zmeren delež prehrane. Rdeče meso in predelani izdelki se uživajo le občasno, mlečni izdelki (zlasti fermentirani, kot sta jogurt in sir) pa v majhnih količinah.
Posebna značilnost je tudi sezonskost, hrana, ki jo ponuja narava v določenem letnem času, ter poudarek na svežini in preprostosti priprave. Mediteranska prehrana ne izključuje užitka; prav nasprotno, spodbuja zmernost, raznolikost in uživanje obrokov v dobri družbi.
Zdravju prijazen prehranski vzorec
Raziskave že desetletja potrjujejo, da je mediteranska prehrana eden najbolj zdravju koristnih prehranskih vzorcev. Njena sestava bogata z vlakninami, antioksidanti, zdravimi maščobami in protivnetnimi snovmi dokazano zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so eden vodilnih vzrokov smrti v sodobnem svetu. Študije kažejo, da ljudje, ki se prehranjujejo na mediteranski način, redkeje razvijejo sladkorno bolezen tipa 2, imajo boljšo presnovno zdravje in lažje ohranjajo zdravo telesno težo.
Olivno olje in oreščki ščitijo srce, stročnice in polnozrnata žita podpirajo črevesni mikrobiom, bogastvo zelenjave in sadja pa zagotavlja zaščitne vitamine in polifenole, ki krepijo imunski sistem. Mediteranska prehrana je povezana tudi z nižjim tveganjem za demenco in upad kognitivnih sposobnosti, kar kaže, da pozitivno vpliva tudi na zdravje možganov in proces staranja.
Čeprav se mediteranska prehrana pogosto predstavlja kot idealen vzorec, ki koristi vsem, je pomembno razumeti, da nismo vsi enaki , vsak človek ima svoj edinstven presnovni podpis in telo se na določena živila odziva različno. Odzive telesa lahko spremljamo preko sprememb ravni sladkorja in maščob v krvi po obroku.
Do določene mere so te spremembe normalen in zdrav odziv, vendar raziskave kažejo, da lahko večji “skoki” sladkorja povzročijo kasnejši hiter padec, ki se odrazi v utrujenosti, pomanjkanju energije in povečanem hrepenenju po sladki hrani. Takšna nihanja ne vplivajo le na trenutno počutje, temveč dolgoročno povečujejo tveganje za bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 in neželeno pridobivanje telesne mase. Na odzive telesa pa vpliva tudi naš črevesni mikrobiom.
Univerzalne “najboljše” diete ni
Zato univerzalne “najboljše” diete pravzaprav ni. Prav zaradi teh razlik raziskave vedno bolj podpirajo idejo, da so individualno prilagojeni prehranski načrti lahko še učinkovitejši kot splošni modeli, zlasti pri ljudeh s prediabetesom, ki želijo dolgoročno uravnati raven sladkorja v krvi in zmanjšati tveganje za kronične bolezni.
Mediteranska prehrana je eden najbolje raziskanih in najbolj zdravju prijaznih prehranskih vzorcev na svetu. S svojim poudarkom na rastlinskih živilih, zdravih maščobah, ribah ter sezonski in sveži hrani ponuja zaščito pred številnimi kroničnimi boleznimi, krepi srce, možgane in črevesni mikrobiom ter spodbuja dolgoživost. Vendar pa, kljub temu da je ta način prehranjevanja pogosto predstavljen kot univerzalno primeren za vse, raziskave jasno kažejo, da smo si ljudje različni in da vsak organizem edinstveno reagira na hrano.
Zato je ključno, da osnovna načela mediteranske prehrane uporabimo kot temelj, hkrati pa prisluhnemo lastnemu telesu in ga prilagodimo svojim potrebam. Le tako lahko najdemo ravnovesje med znanstveno podprtimi smernicami in individualnim pristopom, ki nam omogoča, da hrano resnično spremenimo v svojo zaveznico za zdravje in dobro počutje.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
Morda vas zanima tudi
Objava Sara Logar: Ali je mediteranska prehrana res za vsakogar? je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)