ARTICLE AD
Človeško telo ima močno sposobnost obnove. Zato se pri mnogih vsakdanjih težavah res lahko pozdravi samo. Pogosto to poteka brez tablet in posegov. Vendar ta sposobnost ni neomejena. Prav tako ni vedno varna. Zato vprašanje ni, ali samozdravljenje obstaja, temveč kdaj mu lahko zaupamo in kdaj z njim tvegamo.
Zakaj ima telo sposobnost samozdravljenja?
Samozdravljenje ni nova ideja. Pravzaprav gre za osnovno biološko lastnost. Že ob rojstvu imamo mehanizme, ki zaznajo poškodbo. Nato sprožijo odziv. Zatem se začne obnova. Ko se urežemo, se rana zapre. Ko zbolimo za virusno okužbo, jo telo pogosto odpravi samo. Prav tako se kost po zlomu postopoma zaraste.
Pri tem sodeluje več sistemov hkrati. Najprej imunski. Nato živčni in hormonski. Delujejo usklajeno in samodejno. Vnetje ima pri tem pomembno vlogo. Čeprav ga pogosto razumemo kot težavo, je nujen del procesa. Brez vnetja celjenje sploh ne steče.
Zdravila zato pogosto nimajo glavne vloge. Ne opravijo dela namesto telesa. Namesto tega mu pomagajo ustvariti pogoje, da proces sploh lahko poteka.
Foto: Zdravnik Vir: FreepikKdaj je samozdravljenje smiselno?
Samozdravljenje je smiselno takrat, ko je tveganje zapletov majhno. Poleg tega mora biti znano, da telo običajno zmore samo. To velja predvsem za:
- prehlade in lažje virusne okužbe,
- manjše rane in odrgnine,
- bolečine zaradi mišične preobremenitve,
- prebavne težave po napakah v prehrani,
- utrujenost zaradi pomanjkanja spanja.
V teh primerih so pogosto dovolj počitek, tekočina in čas. Zdravila tu praviloma ne zdravijo vzroka. Namesto tega lajšajo simptome. Prehlad tako ne mine zaradi zdravila. Mine takrat, ko imunski sistem opravi svoje delo.
Zato ni vedno treba ukrepati takoj. Včasih je bolj smiselno nekaj dni opazovati stanje. Hkrati je pomembno poslušati telo. Potrpežljivost je pri tem del odgovorne odločitve.
Kdaj samozdravljenje ni dovolj?
Težava nastane, ko mejo prestopimo prepozno. Takrat opazovanje preide v zanemarjanje. Obstajajo stanja, kjer samozdravljenje ni le neučinkovito. Lahko je tudi nevarno. Mednje sodijo:
- bakterijske okužbe,
- kronične bolezni,
- resne poškodbe,
- nenadni nevrološki znaki,
- rakava obolenja.
V teh primerih telo pogosto nima dovolj časa. Prav tako nima dovolj moči. Zato ne more samo vzpostaviti ravnovesja. Čakanje lahko pomeni trajne posledice. Tukaj samozdravljenje ni izraz zaupanja. Gre za napačno oceno tveganja.
Zdravniki zato poudarjajo potek težav. Če se stanje iz dneva v dan izboljšuje, telo najverjetneje obvladuje situacijo. Če pa simptomi trajajo, je to opozorilo. Prav tako je opozorilo, če se stopnjujejo ali vračajo. Takrat telo potrebuje pomoč.
Foto: Tableti Vir: FreepikKako stres, spanec in vsakdan vplivajo na samozdravljenje?
Samozdravljenje ne poteka ločeno od življenja. Nasprotno, od njega je odvisno. Telo se najhitreje obnavlja, ko ima mir. Poleg tega potrebuje energijo. Pomemben je tudi čas.
Dolgotrajen stres telo drži v stanju pripravljenosti. Zato je energija usmerjena drugam. Ne v obnovo, temveč v preživetje. Posledično so regenerativni procesi počasnejši. Telo se sicer trudi, vendar z omejitvami.
Podobno velja za spanje. Med spanjem potekajo ključni procesi. Takrat se obnavljajo tkiva. Hkrati se uravnavajo hormoni. Če spanja ni dovolj, se ti procesi upočasnijo. To velja tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Tudi vsakdanje navade niso zanemarljive. Neredni obroki in premalo gibanja pogosto ne povzročijo bolezni. Vendar upočasnijo okrevanje. Zato se telo pobira počasneje, kot bi se lahko.
Foto: Spanje Vir: FreepikAli samozdravljenje pomeni zavračanje zdravil?
To je pogost nesporazum. Samozdravljenje ne pomeni zavračanja medicine. Pomeni razumevanje njene vloge. Antibiotik ne nadomesti imunskega sistema. Pomaga mu. Inzulin ne ozdravi sladkorne bolezni. Omogoči pa normalno delovanje telesa.
Po drugi strani lahko zdravila tudi škodijo. To velja predvsem ob napačni rabi. Protibolečinska zdravila lahko zakrijejo opozorilne znake. Zaradi tega pomoč poiščemo prepozno. Zato odločitev nikoli ni preprosta. Gre za ravnotežje.
Kaj o samozdravljenju pravi stroka?
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je odgovorno samozdravljenje omejeno. Nanaša se na lažja in kratkotrajna stanja. Poleg tega mora temeljiti na preverjenih informacijah. Ko simptomi trajajo, je potreben posvet z zdravstvenim delavcem.
Po besedah prof. dr. Petra Korošca z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani imunski sistem ni zdravilo sam po sebi. Je pa pogoj, da se zdravljenje sploh lahko zgodi. Če so ti pogoji slabi, telo ne zmore svojega dela.
Foto: Samozdravljenje Vir FreepikKaj to pomeni za vsakdanje odločitve?
Samozdravljenje obstaja. Vendar ni rešitev za vse. Smisel ni v tem, da vedno čakamo. Prav tako ni smiselno, da vedno takoj ukrepamo. Ključno je razumevanje razlike.
Zaupanje telesu je smiselno, kadar vemo, kaj se dogaja. Ko pa se pojavijo jasni opozorilni znaki, je pomoč medicine logičen korak. Takrat to ni poraz samozdravljenja. Je njegovo nadaljevanje.
Pripravil: L. H.
Viri: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), izjave in strokovna pojasnila prof. dr. Petra Korošca, Medicinska fakulteta UL
The post Samozdravljenje, kdaj telo zmore brez zdravil? first appeared on NaDlani.si.

21 hours ago
14




English (US)