Samozavest pri otroku, ključna vprašanja vzgoje

Samozavest pri otroku ne zraste iz stalnega hvaljenja, ampak iz občutka varnosti, jasnih meja in majhnih izkušenj, kjer sam nekaj zmore. Ko otrok ve, da ga odrasli vidijo in sprejmejo tudi takrat, ko mu spodleti, si lažje upa poskusiti, vprašati in vztrajati. Najbolj trdna samozavest nastaja v vsakdanjih situacijah: ko mu pustimo, da poskusi sam, in smo zraven kot opora, ne kot rešitelj. Zato je manj pomembno, kaj mu rečemo v enem “motivacijskem” trenutku, kot to, kako se odzivamo nanj znova in znova.

Zakaj samozavest ni isto kot “biti najboljši”?

Samozavest je notranji občutek varnosti: otrok si upa poskusiti, ker ve, da ga neuspeh ne naredi “slabega”. Če otrok dobi sporočilo, da je vreden samo, ko dosega, se hitro nauči varovati podobo o sebi: raje se umakne, kot da bi tvegal napako. NIJZ pri priporočilih za starše poudarja, da toplo, spodbudno družinsko okolje pomembno vpliva na duševno zdravje otrok, medtem ko vzgojni pritiski in poniževanje povečujejo stisko. V praksi se samozavest pogosto pokaže zelo tiho. Ne kot nastopanje, ampak kot mir: “Poskusil bom.” In tudi: “Ne gre mi, rabim pomoč.” To je dober znak, ne slab.

Foto: Vzgoja otrok Vir: Freepik

Kdaj otroku pomagamo – in kdaj mu nehote vzamemo samozavest?

Pomagamo takrat, ko smo ob njem, ne namesto njega. Klasičen primer: otrok dela nalogo in obtiči. Če mu takoj narekujete rešitve, dobi hitrejši rezultat, izgubi pa občutek nadzora (“jaz brez njih ne zmorem”). Če pa ga vprašate, kaj je že poskusil, in mu ponudite namig ali strukturo (“najprej preberi navodilo še enkrat, potem izberi prvi korak”), otrok dobi izkušnjo, da se lahko prebije skozi težavo.

Psihologa Richard M. Ryan in Edward L. Deci v okviru teorije samodoločanja opisujeta tri temeljne psihološke potrebe: avtonomijo, kompetentnost in povezanost. Ko otrok v družini dobi prostor za pobudo, občutek, da napreduje, in odnos, v katerem je sprejet, se lažje razvijata notranja motivacija in stabilnejša samopodoba.

Kdaj DA: ko otrok rešuje, vi držite okvir.
Kdaj NE: ko otrok nosi odgovornost odraslih (partnerske napetosti, finančne skrbi) ali ko “samostojnost” pomeni, da ga pustimo samega v stiski.

Kako pohvaliti, da gradi samozavest, ne odvisnosti od potrditve?

Razlika je v tem, kaj pohvalimo. Razvojna psihologinja dr. Carol Dweck (Stanford) opozarja, da pohvala “inteligence” ali “talenta” lahko poveča strah pred napakami, ker otrok začne dokazovati, da je “pameten”, namesto da bi se učil. Veliko bolje deluje pohvala procesa: trud, strategija, vztrajnost, popravljanje napak. Ameriška pediatrična akademija (AAP) v besedilu o perfekcionizmu svetuje prav to: pohvalite trud in učenje, ne samo končnega izdelka ali ocene.

Primeri, ki v praksi zvenijo drugače:

• Namesto: “Ti si genij.”
  Raje: “Videl/a sem, da si poskusil dvakrat in nisi obupal.”
• Namesto: “Bravo, ker si dobil pet.”
  Raje: “Kako si se pripravil? Kaj je delovalo, kaj bi drugič naredil drugače?”

Tako otrok ne dobi pritiska, da mora vedno “zmagati”, ampak občutek, da ima orodja.

Foto: Samozavest pri otrocih Vir: Freepik

Ali drži, da bo otrok samozavesten, če ga zaščitimo pred neuspehom?

Ne. To je mit, ki starše hitro potegne v reševanje, popravljanje, dogovarjanje namesto otroka. Kratkoročno je mir, dolgoročno pa otrok ne nabere izkušenj, da zmore nositi posledice in se pobrati.
Mit: “Če ne bo doživel poraza, bo bolj samozavesten.”
Dejstvo: samozavest raste, ko otrok vidi, da napako lahko popravi in da odnos ostane varen.
Zdrava meja: otrok ne rabi “težkih lekcij”, rabi pa realnost. Če pozabi športno opremo, ni nujno, da jo vsakokrat pripeljemo v šolo. Včasih je bolj koristno, da skupaj naredimo načrt za naslednjič.

Kaj če je otrok sramežljiv, občutljiv ali hitro obupa?

Sramežljivost ni pomanjkanje samozavesti. Nekateri otroci imajo bolj previden temperament: potrebujejo več časa, da se vključijo, a so lahko zelo stabilni v sebi. Tu pomaga “majhen korak, ki uspe”. UNICEF pri pozitivnem starševstvu izpostavlja odnos in nežno usmerjanje vedenja, ne grobosti ali sramotenja ter to, da otrokove občutke vzamemo resno. Praksa: namesto “pojdi takoj med otroke” raje “najprej bova pet minut skupaj na robu, potem pa poskusiš eno vprašanje”. Ko otrok doživi majhno zmago, se samozavest nalaga kot prihranek.

Foto: Samozavest Vir: Freepik

Zakaj so meje pomembne – in kje je meja med trdnostjo in strogostjo?

Meje niso nasprotje topline. Meje so predvidljivost: otrok ve, kaj sledi, in zato manj energije porabi za strah in ugibanje. A meje delujejo samo brez poniževanja. V Sloveniji je pomembno tudi pravno sporočilo: novela ZPND-A izrecno določa, da je telesno kaznovanje otrok prepovedano, in ga opredeli kot fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje oziroma dejanje, namenjeno kaznovanju otrok. NIJZ ob tem poudarja, da telesno kaznovanje ni “vzgojna metoda”, ampak nasilje nad otroki.

Najbolj uporabna formula za vsakdan:

• Trdnost: “Ne dovolim udarcev. Vidim, da si jezen. Povej, kaj potrebuješ.”
• Strogost: “Če boš še enkrat, si grozen.” (to zareže v identiteto, ne ureja vedenja)

Kdaj je to v Sloveniji znak, da je smiselno poiskati strokovno pomoč?

Če otrok dalj časa vztrajno kaže močno tesnobo, se umika iz družbe, ima izrazite izbruhe, se sam razvrednoti (“nič nisem vreden”) ali začne opuščati stvari, ki so ga prej veselile, je smiselno, da starš ne ostane sam. V Sloveniji delujejo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v zdravstvenih domovih, kjer delajo multidisciplinarni timi (npr. pedopsihiater, klinični psiholog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog, logoped …). Za dodatno pomoč so pomembne tudi svetovalne ustanove, kot je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Foto: Družina Vir: Freepik

Kaj naj si starš zapomni, ko odštejemo vse metode?

Samozavest ne nastane iz “pravih stavkov”, ampak iz ponavljajočih se izkušenj: otrok je viden, varen in hkrati vabljen v realne izzive. Ko mu damo dovolj prostora, da nekaj osvoji, in dovolj opore, da ga napaka ne osramoti, se začne graditi tista mirna notranja trdnost, ki jo otrok odnese v odraslost. Včasih je največja starševska pomoč prav to, da ostanemo blizu in ne skočimo takoj v reševanje.

Pripravil: L. H.
Viri: NIJZ, Uradni list RS, Zadusevnozdravje.si, American Academy of Pediatrics / HealthyChildren.org, Stanford (Bing Nursery School)

The post Samozavest pri otroku, ključna vprašanja vzgoje first appeared on NaDlani.si.