Samozaposleni v kulturi opozorili na problem vračanja covidne pomoči (dopolnjeno)

Sindikati Zasuk, Glosa in Mladi plus so na današnji novinarski konferenci pred parlamentom javno opozorili na težave, v katerih so se znašli številni samozaposleni v kulturi zaradi zahtevkov po vračanju prejete covidne pomoči. Sindikati ob tem zahtevajo odpis vseh dolgov in vračilo že plačanih izterjav ter revizijo in zamrznitev izterjav.

Njihove zahteve podpirajo tudi v iniciativi Glas ljudstva.

274 samozaposlenih v kulturi, kar je skoraj deset odstotkov samozaposlenih v kulturi, z naslova vračanja covidne pomoči finančni upravi (Furs) dolgujejo skupno milijon evrov. V povprečju ti samozaposleni v kulturi prejemajo manj kot minimalno plačo na mesec, Fursu pa sedaj posamezniki dolgujejo več tisoč evrov. Ob tem lahko dolgovani znesek poravnajo v največ šestih obrokih, so opozorili sindikati.

Koordinator sindikata Zasuk Miha Blažič – N’Toko je ob tem pojasnil, da je ključen problem, da so številni samozaposleni v kulturi, ki so prejeli covidno pomoč, zdaj pa jo morajo vračati, v letu pred epidemijo covida-19 zaslužili krepko manj od 10.000 evrov letno, torej pod pragom revščine. To hkrati pomeni tudi, da so morali v naslednjih dveh letih, če so hoteli preživeti, zaslužiti zagotovo več kot 20 odstotkov prihodkov od leta prej. “V nasprotnem primeru bi ostali brez strehe nad glavo in hrane,” je opisal razmere.

Sindikati v zvezi z vračanjem covidne pomoči pričakujejo takojšnje ukrepanje ministrstva za kulturo, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za gospodarstvo. Ob tem so še poudaril, da je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec napovedalo, da naj bi dodatnih 37 milijonov evrov med drugim usmerili tudi v reševanje problema prekarnosti.

V sindikatu Zasuk so se že pred več meseci obrnili na ministrstvo za kulturo, od koder so dobili odgovor, da ni pravne podlage, ki bi omogočila kakršnokoli pomoč tistim, ki so se znašli v težavah zaradi vračanja covidne pomoči. Blažič je ob tem dodal, da tudi “ni pravne podlage, na podlagi katere lahko država od ljudi terja denar, ki ga nimajo, in jih pahne v ekstremno revščino”. Kot je še menil, gre za pomanjkanje politične volje, saj naj bi država imela sredstva za ukrepanje v teh primerih.

Ministrstvo za kulturo je v današnjem odzivu sporočilo, da pozorno spremljajo zadevo in so v aktivnem stiku s Fursom. Za naslednji teden je tudi sklican sestanek med ministrstvom in Fursom, na katerem naj bi preučiti možne rešitve. Spomnili so še, da sedanje ministrstvo za kulturo aktivno razvija sektor samozaposlenih v kulturi s ciljem zagotavljanja delavskih pravic in odpravljanja prekarnosti.

“Samozaposlenim v kulturi plačujemo prispevke za socialno varnost, podeljujemo različne štipendije ter sofinanciramo njihove projekte. Z zvišanjem sredstev v proračunu za prihodnje leto bomo ta trend nadaljevali. Poleg tega smo sprejeli vrsto ukrepov, med katerimi izstopa povišanje denarnega nadomestila pri dolgotrajni bolniški za več kot 50 odstotkov, prevzemanje plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvedba nižjih kriterijev za vstop v status samozaposlenih, ter uvedba temeljnega dohodka in solidarnostnega dodatka za samozaposlene, prizadete v poplavah,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so še, da vlada pripravlja spremembo uredbe o samozaposlenih, ki po desetletju uvaja nove poklice in nov sistem kriterijev za vstop v status samozaposlenih, temelječ na načelu vsako delo šteje, ter da je zaključena javna razprava o spremembah krovnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki za samozaposlene predlaga uvedbo karierne dinamike z višjimi prispevki za socialno varnost, drsni cenzus, ki bo preprečil nesorazmerna vračanja socialnih prispevkov, ter številne druge ukrepe, ki bodo še izboljšali položaj samozaposlenih v kulturi.

Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanja STA odgovorili, da se zavedajo težav, s katerimi so se zaradi vračil znašli nekateri samozaposleni, ne zgolj samozaposleni v kulturi, a poseg v veljavno zakonodajo trenutno ni mogoč, saj je potrebno upoštevati enakopravno obravnavo vseh subjektov.

“Ker so bili pogoji za prejem oziroma upravičenost do pomoči znani vnaprej, je v smislu enakopravne obravnave pomembno, da se vsi primeri obravnavajo enako oziroma v okviru veljavne zakonodaje,” so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport in še dodali, da ne morejo vplivati na konkretne postopke, ki jih samostojno izvaja Furs, ter da nisi pristojni za morebitne pritožbe.