Samooskrba po zagotovilih kmetijskega ministrstva prednostna naloga

Nova zakonodaja bo po navedbah ministrstva okrepila trajnost in odpornost kmetijskega sektorja ter omogočila njegovo prilagajanje podnebnim, tehnološkim in geopolitičnim izzivom. Z zakonodajnim svežnjem, kot trdi ministrstvo, država prvič celovito obravnava prehranski sistem kot steber nacionalne varnosti in suverenosti ter postavlja temelje za razvoj sodobnega, inovativnega in mladim privlačnega kmetijstva.

S svežnjem namerava ministrstvo posodobiti pravni okvir za učinkovitejše odzivanje na podnebne spremembe, pridelovalce pa z digitalizacijo in tehnološkim razvojem razbremeniti administrativnih bremen ter spodbuditi trajnostno pridelavo lokalne hrane. Posodobljen zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi trajno zavaroval najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo ter poenostavil postopke za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov, ki so ključni za večjo samooskrbo s sadjem in zelenjavo.

Poudarek zakonodaje je na krepitvi lokalnih prehranskih verig, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do lokalne in zdrave hrane, pridelovalcem pa stabilen odkup po primerljivih cenah. Z zakonom o hrani ministrstvo uvaja označevanje živil slovenskega porekla s slovensko zastavico ter, kot navaja, ohranja visok delež lokalnih in ekoloških živil v javnih zavodih.

Na področju dobrobiti živali zakon o zaščiti živali določa višje standarde, med drugim prepoved reje kokoši v kletkah ter kastracije pujskov brez anestezije in analgezije. Z zakonom se spodbujajo naložbe v nadstandardne hleve, uvaja pa se tudi certifikat zlati standard dobrobiti živali, so poudarili.

Ministrstvo dodaja, da dodatno podpira pridelavo sadja in zelenjave z neposrednimi plačili, naložbami v namakalne sisteme ter ukrepi protipozebne in protislanske zaščite. V pripravi je tudi poseben razpis za trajne nasade.

Ukrepi so del strateškega dokumenta Vizija Naše kmetijstvo in hrana 2040, ki bo po navedbah ministrstva opredelil dolgoročno usmeritev razvoja kmetijsko-prehranskega sistema z namenom zagotavljanja dostopne, kakovostne in varne hrane ter prehranske varnosti države. Pri njegovem oblikovanju sodelujejo številni deležniki, so zapisali pri ministrstvu.

Nadaljujejo tudi promocijske aktivnosti za spodbujanje potrošnje lokalnih in ekoloških živil ter ozaveščanje o pomenu trajnostnega kmetijstva. Po navedbah ministrstva gre za dolgoročen in sistemski proces, ki zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov ter jasno razvojno vizijo.

Med podpisniki pisma so bile organizacije Umanotera, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Greenpeace v Sloveniji.