Sajenje novega vinograda: med tveganjem in upanjem

Pogled na novo zasajen vinograd je nekaj posebnega. Redne vrste mladih trsov, vsak posebej zaščiten, ponosno segajo proti nebu, kot bi že vnaprej vedeli, da bodo nekoč rodili grozdje, iz katerega bo nastalo vino s karakterjem. Toda v zadnjih letih so takšni prizori postali redkost. Zakaj se danes tako malo ljudi odloča za sajenje novih vinogradov? In zakaj se kljub temu nekateri še vedno odločijo za ta korak?

Zemlja, ki kliče, a odgovarja s tišino

Vinogradništvo je v Sloveniji zgodovinsko vpeto v pokrajino, kulturo in gospodarsko identiteto. Od Vipavske doline do Haloz, od Goriških brd do Bizeljskega – trta ni le rastlina, ampak simbol vztrajnosti. Pa vendar danes skorajda ni več samoumevno, da se mladi odločajo za sajenje novih vinogradov.

Pogled na opuščene lege, zaraščene terase in prazne griče marsikoga zaboli. A vsaka odločitev za nov vinograd je povezana s številnimi vprašanji – tako ekonomskimi kot osebnimi. V tem članku razkrivamo, zakaj postaja sajenje vinogradov redkost, kaj žene tiste, ki vseeno zasadijo, in na kaj mora biti pozoren vsak, ki stopa na to pot.

Zakaj je novih vinogradov vse manj?

Ekonomska realnost in birokratski izzivi

Sajenje vinograda je dolgoročna naložba. Od prve sadike do prve steklenice vina mine lahko tudi pet let – ob tem pa se stroški začnejo takoj. Cena sadik, priprava terena, oporni stebri, zaščitne cevi, namakalni sistemi, mehanizacija… vse to hitro preseže znesek, ki ga lahko povprečni posameznik sam pokrije.

Poleg tega se vinogradniki soočajo z nepredvidljivimi podnebnimi spremembami, birokratskimi ovirami in nelojalno konkurenco iz tujine. Kljub vsemu trudu lahko pride do letine, ki je zaradi pozebe, toče ali bolezni uničena – pri tem pa pomoč države ni vedno pravočasna ali zadostna.

Mnogi se zato raje odločijo za druge kulture ali pa zemljišča preprosto opustijo.

Zakaj se nekateri kljub vsemu odločijo za sajenje?

Obstaja posebna vrsta ljudi, ki v trti ne vidi zgolj rastline, ampak partnerico v življenjski zgodbi. Gre za vinogradnike, ki verjamejo v prihodnost, v lokalno pridelavo in v vrednost domačega vina. Pogosto gre za družinske kmetije, ki želijo ohraniti tradicijo, ali pa za nove generacije, ki prinašajo svež pogled in inovativne pristope.

Mnogi so se tudi preusmerili v ekološko vinogradništvo, ki pridobiva vedno večjo veljavo, zlasti med zahtevnejšimi kupci. Prav trajnostno pridelano vino ima lahko bistveno višjo dodano vrednost – tako na domačem kot tujem trgu.

Odločitev za nov vinograd je zato pogosto mešanica poguma, znanja in čiste predanosti.

Na kaj mora biti pozoren vsak, ki želi posaditi vinograd?

1. Pravilna izbira lege

Vinograd zahteva specifične pogoje: južne ali jugozahodne lege, nadmorsko višino med 200 in 400 metri, dobro odcedna tla in zaščito pred mrzlimi vetrovi. Mikrolokacija odloča o kvaliteti grozdja, o odpornosti na bolezni in celo o sortimentu.

Če lega ni idealna, tudi najboljša oskrba ne bo dala vrhunskih rezultatov.

2. Priprava tal in analiza

Pred sajenjem je treba tla analizirati – tako glede pH vrednosti kot prisotnosti hranil in strukture. Po potrebi se dodaja apno, organska gnojila, izboljša se odcednost. Priprava mora biti natančna, saj gre za trajno kulturo.

Pri tem je smiselno sodelovati s strokovnjaki ali kmetijskimi svetovalci, saj začetne napake kasneje težko popravljamo.

3. Izbor sorte in podlage

Vse sorte niso primerne za vse lege. Poleg lokalnih posebnosti (npr. rebula, cviček, modra frankinja) je treba upoštevati odpornost proti boleznim, obdobje zorenja in tržne možnosti. Pomembno je tudi, katero podlago uporabimo – saj prav ta določa, kako se trta spopada s sušo in kako globoko bo segla v tla.

4. Pravilna zasaditev in razdalje

Mladi vinogradi se sadijo v točno določenih razmikih, odvisno od sorte in načina obdelave. Napačna gostota zasaditve lahko vodi v preveliko senčenje, večjo občutljivost za bolezni in težje mehansko obdelovanje.

Vsaka sadika mora biti zaščitena pred divjadjo (npr. s plastično cevjo), opremljena z oporno palico in dobro zalita.

5. Načrt namakanja in nege

Sodobno vinogradništvo vedno pogosteje vključuje namakanje – zlasti v prvih dveh letih, ko se korenine še razvijajo. Brez vode v kritičnih fazah se lahko pridelek trajno zmanjša. Poleg tega je nujna redna nega: odstranjevanje plevela, zaščita pred boleznimi in oblikovanje trte.

Kako dolgo traja, da vinograd obrodi?

Prve grozde običajno obiramo v tretjem letu

V prvem letu se trta ukvarja s preživetjem. V drugem letu se začne oblikovati skelet rastline, v tretjem pa običajno pričakujemo prvi resnejši pridelek. Polna rodnost nastopi šele po 4. ali 5. letu. Zato mora biti vsak načrt sajenja dolgoročen – z jasnim ciljem in podporo.

Novo življenje v vrstah mladih trt

Pogled na novo posajen vinograd ni le estetski užitek. Vsaka sadika nosi v sebi zgodbo – o tistem, ki jo je zasadil, o zemlji, ki jo hrani, in o vinih, ki bodo nekoč tekla iz nje.

Čeprav je sajenje vinograda danes redkejše, ostaja eden najplemenitejših korakov, ki jih lahko naredi človek na zemlji. Danes – v času hitrih dobičkov, instant produktov in pozabljene dediščine, je odločitev za vinograd nekaj posebnega. Nekaj, kar terja pogum. In nekaj, kar se – ob pravem pristopu – bogato povrne.

Zeleni odrez: Kako pametno izkoristiti ostanke pomladanskega reza v vinogradu in sadovnjaku

Objava Sajenje novega vinograda: med tveganjem in upanjem se je pojavila na Vse za moj dan.