Sadjarji, pozor! Te nizke temperature bi vam lahko uničile pridelek

Po obilnem deževju, ki je preplavilo Slovenijo, se vreme končno obrača. Prihajajo sončni dnevi! Ampak – prehitro veselje ni na mestu. Zraven se ‘plazi’ hlad, ki utegne ponekod zjutraj pripeljati celo minus pet stopinj. Ali to pomeni pozebo? Kaj to pomeni za kmete in sadjarje?

Dež je zalil Slovenijo

V zadnjih 48 urah se je nad državo zlilo med 40 in 80 litri dežja na kvadratni meter. Največ ga je dobil Snežnik – 205 litrov na kvadratni meter! Kar je ogromno. Na skrajnem severovzhodu? Tam komaj 25 litrov. Velike razlike.

Ampak dež ni končal svojega pohoda. ARSO opozarja, da bo sobota ostala pretežno oblačna. Deževalo bo predvsem na zahodu, kjer naj bi padlo 10 do 20 litrov na kvadratni meter, krajevno celo 40 litrov. Običajno ob deževnem vremenu nizke jutranje temperature niso pogoste.

V nedeljo? Podobna zgodba. Dopoldne oblačno, lokalne plohe, popoldne bo ponehalo, veter pa bo zapihal z zahoda. In potem? Ohladitev.

Ohladitev: nevarnost za pomladne rastline?

Od ponedeljka bo še nekaj dežja, ampak z vsakim dnem manj. Potem pa… mrzla jutra. Od torka do petka bodo jutranje temperature med -5 in 0 stopinjami Celzija. Najvišje dnevne? Okoli 10 stopinj. Ampak že v četrtek bo bolj toplo, še bolj od sobote dalje – do 15 stopinj podnevi.

Je to dovolj za pozebo? Ne, nevarnosti za zares hudo pozebo ni, a vseeno bi to lahko poškodovalo zgodnje sorte sadja in vinogradniške trte, zato previdnost ni odveč. Slana bo, ampak masovne škode ni za pričakovati.

Kaj pomeni nizka temperatura za kmetijstvo?

Nič dobrega. Pozebe so v Sloveniji že puščale posledice. Leta 2017? Praktično izbrisana letina marelic v Pomurju. Leta 2020? Huda pozeba prizadela kar 70 odstotkov pridelka jablan.

Letos? Napovedi niso tako črne, a previdnost ne bo škodila. Najbolj ranljive so zgodnje sorte češenj, breskev in marelic, ki so že začele cveteti.

Kako se kmetje lahko zavarujejo pred pozebo?

Obstaja nekaj preprostih ukrepov:

• Zavijanje rastlin – agrotekstil lahko reši občutljive sadike.
• Namakanje – vlažna tla oddajajo toploto in tako varujejo rastline pred zmrzaljo.
• Kurjenje ognja v sadovnjakih – da, nekateri kmetje še vedno prižgajo posebne sveče ali celo manjše ognje, da dvignejo temperaturo zraka.

Ampak! Je to dovolj?

Podnebne spremembe: pozebe so vse pogostejše

Slovenija je čedalje bolj izpostavljena vremenskim skrajnostim. ARSO opozarja, da je bila zima 2023/24 ena najtoplejših v zgodovini. To pomeni zgodnejše cvetenje rastlin – in večjo ranljivost za nenadne pozebe.

Torej? Večja tveganja za kmetijstvo. Saj ne, da bi to koga presenetilo. Podnebne spremembe pomenijo, da bo takih ekstremov vse več. In kmetje bodo morali iskati nove rešitve.

Torej, nas čaka pozeba?

Verjetno ne taka, ki bi delala škodo na veliko. A nekateri pridelki bi lahko utrpeli manjše posledice – predvsem zgodnje sorte sadja in vinske trte.

Skratka? Previdnost ne bo škodila. Pa še kakšna dodatna odeja za rastline. Za vsak slučaj.

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO, N1, lastna analiza preteklih vremenskih dogodkov

The post Sadjarji, pozor! Te nizke temperature bi vam lahko uničile pridelek first appeared on NaDlani.si.