.png)
2 hours ago
15
Različne cestne oznake za isto naselje, neenotna poimenovanja in težave pri njihovi uporabi, ki se vlečejo že desetletja. Na območju Furlanije - Julijske krajine, kjer je od nekdaj prisotna slovenska jezikovna manjšina, dvojezična krajevna imena ostajajo eno izmed pomembnejših odprtih vprašanj.
Prav zato se je Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini leta 2023 lotil obsežnega procesa preučevanja, pregledovanja in standardizacije slovenskih krajevnih imen v 32 občinah, ki so zajete v državni zaščitni zakonodaji za slovensko manjšino. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje prometne signalizacije. Zemljepisna imena so namreč nepogrešljivo sredstvo orientacije v prostoru, hkrati pa predstavljajo pomemben del kulturne dediščine in identitete nekega območja. V obmejnem prostoru je to še bolj izrazito, saj so odraz skupne zgodovine in pripovedujejo o stoletnem sobivanju različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti.
Povod za projekt
Potreba po sistemski ureditvi dvojezičnih krajevnih imen se je izkazala za neizogibno leta 2023, ko je Vojaški geografski inštitut (Istituto Geografico Militare - IGM) iz Firenc Deželo FJK zaprosil za uradne sezname krajevnih imen v manjšinskih jezikih zaradi posodobitve državne geografske podatkovne baze.
Medtem ko so za druge avtohtone manjšinske jezike, denimo furlanščino, takšni seznami že obstajali, za slovenščino uradnega in enotnega seznama ni bilo, zato ni bilo mogoče ugoditi prošnji inštituta, ki je na državni ravni pristojen za vodenje geografskih podatkov in kart. Prav pri tem se je razkrila vrzel, ki je ni bilo več mogoče prezreti.
Iz prvotne potrebe pa se je razvilo dragoceno sodelovanje z Vojaškim geografskim inštitutom. Centralni urad za slovenski jezik je bil povabljen k sodelovanju na mednarodnih konferencah in strokovnih srečanjih, posvečenih zemljepisnim imenom, kjer je lahko akademski in strokovni javnosti predstavil posebnosti slovenskega prostora v Furlaniji - Julijski krajini. Primerjava z izkušnjami iz drugih okolij je prispevala k oblikovanju širšega pogleda na problematiko ter k izpopolnitvi metodološkega pristopa.
Začetek raziskovanja
Da bi vzpostavili večjo preglednost na področju, ki ga zaznamujejo številne različice istega imena in kompleksni zgodovinski procesi, je Centralni urad ustanovil Delovno skupino za standardizacijo slovenskih krajevnih imen v Italiji. Njeno koordinacijo je zaupal Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (Slori).
Skupino sestavljajo jezikoslovci, dialektologi, geografi in drugi strokovnjaki iz Italije in Slovenije. Njihov cilj je pripraviti celovit in enoten seznam slovenskih krajevnih imen, ki bo temeljil na znanstveno preverjenih virih ter upošteval stališča lokalnih skupnosti.
Projekt, ki se je začel novembra 2024 in je v polnem teku, vključuje zbiranje, pregledovanje in katalogizacijo številnih virov: od zgodovinskih dokumentov in kartografskega gradiva do jezikovnih zbirk in terenskih raziskav. Posebna pozornost je namenjena videmski pokrajini, kjer se za posamezna naselja pogosto uporabljajo različne oblike istega krajevnega imena, kar je povezano z bogato narečno raznolikostjo območja.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.
English (US)