ARTICLE AD BOX
Predlog zakona o zaposlovanju tujcev, ki je nedavno prestal prvo obravnavo v DZ, med drugim predvideva sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu. Delodajalci, ki se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem delovne sile, se novosti veselijo, čeprav bi si želeli, da bi bile še bolj odločne. Sindikat medtem poziva k sistemskim rešitvam v panogi.
Predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev predvideva, da se bo lahko sezonsko delo v turizmu in gostinstvu izvajalo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu.
Sezonsko delo bo trajalo do tri mesece v koledarskem letu na podlagi dovoljenja za sezonsko delo ali do šest mesecev na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Pogoji za opravljanje sezonskega dela v turizmu in gostinstvu bodo enaki, kot veljajo za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu.
Predlog zakona pa prinaša še eno novost, in sicer, da bo lahko tujec, ki opravlja sezonsko delo do 90 dni, zamenjal delodajalca. Poleg tega bo moral zavod za zaposlovanje tujcu, ki je v zadnjih petih letih v Sloveniji že opravljal sezonsko delo, dovoljenje za sezonsko delo izdati najpozneje v 10 dneh od prejema popolne vloge.
Delodajalci za razrahljanje časovnih omejitev sezonskega dela
Delodajalci se sprememb veselijo, čeprav so upali, da jim bodo šle še bolj na roko. Ureditev možnosti sezonskega dela tujcev je bil namreč že daljše obdobje eden izmed predlogov Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) in sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Kot je za STA izpostavil direktor TGZS Fedja Pobegajlo, imajo alpska Slovenija, Ljubljana in osrednja Slovenija, termalna panonska Slovenija ter mediteranska in kraška Slovenija sicer razpršeno turistično ponudbo in različno sezonskost, a je največji delež turističnega obiska vendarle skoncentriran v poletnem obdobju. Leta 2024 je bilo tako od začetka junija do konca septembra ustvarjenih 56 odstotkov vseh nočitev v letu, zato so potrebe po kadrih največje v poletnem obdobju, je podčrtal.
Bi si pa v OZS želeli, da bi ureditev sezonskega dela v gostinstvu in turizmu še bolj sledila tisti za začasno ali občasno delo v kmetijstvu in gozdarstvu, ki ga je mogoče za krajše obdobje opravljati na podlagi civilnopravnega razmerja. Sezonsko delo v gostinstvu in turizmu bo medtem po predlogu zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev mogoče le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
V obrtno-podjetniški zbornici so si prizadevali tudi, da bi lahko sezonska zaposlitev, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah, denimo v Avstriji ali na Finskem, trajala do devet, in ne le do šest mesecev v koledarskem letu. “To bi omogočilo sezonskim delavcem, da delo opravljajo celotno sezono,” so poudarili za STA.
Sezonsko delo tujcev bo po pričakovanjih TGZS in OZS najbolj prav prišlo pri iskanju natakarjev, kuharjev in sobaric, delodajalci pa bodo delovno silo zaradi boljše možnosti sporazumevanja in relativne bližine v največji meri iskali v jugovzhodni Evropi oz. v balkanskih državah.
Ker se po tamkajšnjih delavcih ozirajo tudi podjetja iz drugih držav, pa se bo nadaljeval tudi trend iskanja delavcev zunaj Evrope, denimo na Filipinih, v Indiji, Bangladešu in Nepalu, so napovedali v zbornicah. “Pri teh zaposlenih je zaradi geografske oddaljenosti bolj realna zaposlitev za daljše časovno obdobje,” je pristavil Pobegajlo.
V OZS pa so se obregnili še ob dolgotrajnost postopkov pri zaposlovanju tujega kadra. “V primeru, da si gostinci želijo pomagati s tujo delovno silo, se namreč zatakne zaradi slovenske birokracije, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov na upravnih enotah. Med dolgotrajnim postopkom si potencialni tuji delavci delo najdejo že drugje v EU,” so opozorili.
V sindikatu za ukrepe za večjo privlačnost poklicev v panogi
V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije se medtem z nekaterimi predlaganimi rešitvami v predlogu zakona o zaposlovanju tujcev strinjajo, nekatere pa problematizirajo.
Kot pozitivno vidijo predlagano rešitev, s katero se za zagotavljanje pravic tujih delavcev uvaja evidenca delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za kršitve delovne zakonodaje, pozdravljajo pa tudi določbe, ki tujcem po izteku veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo omogočajo menjavo delodajalca.
“Četudi se bo sezonsko delo v turizmu in gostinstvu lahko opravljalo le na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, bo potreben bistveno večji nadzor inšpekcijskih služb. Izkoriščanje tujih delavcev je še vedno zelo prisotno, predvsem zaradi nepoznavanja delovno pravne zakonodaje,” je za STA še ocenila generalna sekretarka sindikata Jasna Bračun. V tej luči je omenila plačila na roko in kršitve, kot so nepriznavanje ali neizplačevanje presežnih ur, izplačan regres, ki ga morajo delavci nato vrniti, in podobno.
V zvezi s tujci je spomnila tudi na izzive sporazumevanja, poznavanja slovenske kulture in kulinarike ter prilagajanja sodelavcem in novemu okolju. “Vse večji problem predstavljajo tudi nastanitve teh delavcev. Pravzaprav gre za diskriminatorno obravnavo tujih in domačih delavcev, saj se tujim običajno nudi nastanitev v hotelu in prehrano za nizko plačilo, medtem ko naši delavci tega niso deležni,” je navedla.
Kot je podčrtala, pa zgolj s tujimi delavci kadrovskih vrzeli v gostinstvu in turizmu ne bo mogoče rešiti. Potrebne so sistemske spremembe, ne pa samo sprejemanje različnih sporazumov o uvozu delovne sile, je prepričana. V sindikatu bi zato pričakovali več usmeritev tudi za mlade, da se bodo ti spet odločali za izobraževanje za deficitarne poklice v dejavnosti, pa tudi rešitve, s katerimi bi slovenske gostinske delavce, ki so zaradi boljšega zaslužka odšli preko meja, privabili nazaj v Slovenijo.
Predlog zakona o zaposlovanju tujcev je v DZ sredi februarja prestal prvo obravnavo. Sledi obravnava na matičnem odboru DZ, nato pa drugo in tretje branje na plenarni seji DZ.