S projekcijo Znakov življenja se bo začela retrospektiva Wernerja Herzoga

Z nocojšnjo projekcijo celovečernega prvenca Znaki življenja se bo v Slovenski kinoteki začela retrospektiva vsestranskega nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Retrospektivo so mu pripravili v tem in naslednjem mesecu, ko bodo prikazali 22 njegovih srednjemetražnih in celovečernih filmov.

Z izbranimi filmi želijo v kinoteki predstaviti nekatera avtorjeva osrednja tematska in formalna zanimanja: od raziskovanja in preskakovanja mej dokumentarnega filmskega izraza, prek monumentalno-ekscentričnih filmov, ki jih zaznamuje kaotično sodelovanje z igralcem Klausom Kinskim, do pretanjenih in subtilnih filmskih podob, skozi katere avtor izrisuje napeto razmerje med človekom in naravo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Že njegov celovečerni prvenec Znaki življenja iz leta 1968 nakazuje mnoge značilnosti Herzovega sloga: film, ki pripoveduje zgodbo o moškem, ki se ob prebijanju dolgočasnega vojaškega vsakdana na odmaknjenem grškem otoku znajde na robu norosti, je poln trenutkov nenavadne, idiosinkratične poezije.

Med filmi, ki jih bodo prikazovali do konca aprila, je vseh pet, ki jih je posnel z igralcem Klausom Kinskem: Aguirre, Nosferatu, Woyzeck, Fitzcarraldo in Zelena kobra, zavrteli pa bodo tudi dokumentarec Moj najljubši sovražnik, v katerem je ujel njuno, tudi težavno sodelovanje na snemanjih. Na ogled bodo med drugim tudi filmi Jama pozabljenih sanj, Krik stene in režiserjev avtoportret, v katerem se je Herzog ukvarjal s svojim umetniškim razvojem, ter Človek grizli, ki velja za enega kritiško najbolj priznanih Herzogovih dokumentarcev.

Kot so zapisali v kinoteki, avtor več kot 70 filmov v svojem delu briše razmejitev med resničnostjo in fikcijo. “Njegovi dokumentarci so skorajda programsko nasprotovanje izročilu cinema verite, saj se vanje postavi kot pripovedovalec z lastnim glasom, ki se “v svoje like brezsramno vživlja in na njihova dejanja projicira lastne sanje.” Med zadnjimi je tudi film Velika ekstaza rezbarja Steinerja o šampionskem smučarskem skakalcu Walterju Steinerju, ki je bil delno posnet v slovenski Planici.

Tudi njegove igrane filme naseljujejo izjemni liki, ki so večkrat tudi resnično neverjetni posamezniki. Poleg že omenjenega Kinskega je Herzogovo ustvarjanje zaznamovalo tudi sodelovanje z naturščikom Brunom S., primer sta filma Skrivnosti Kasparja Hauserja in Stroszek. Med režiserjevimi ožjimi sodelavci je tudi avstrijski direktor fotografije Peter Zeitlinger, s katerim sta posnela skoraj 20 filmov. V kinoteki bodo predvajali filme Moj najljubši sovražnik, Pokvarjeni poročnik iz New Orleansa in Jama pozabljenih sanj, Zeitlingerja pa pričakujejo na projekciji dokumentarca Julijanin padec v džunglo.

Herzog se je rodil leta 1942 v Münchnu in se z mamo avstrijsko-hrvaških korenin ter starejšim bratom zaradi vojne kmalu preselil v odmaknjeno bavarsko vasico ob avstrijski meji. Filma sicer ni nikoli študiral, uveljavil pa se je kot eden glavnih predstavnikov t.i. novega nemškega filma. Režiral je tudi v gledališču oziroma operi, med drugim je na oder postavil opere Richarda Wagnerja.