S košnjo do ohranjanja krajine in biotske raznovrstnosti

K ohranjanju kulturne krajine in hkrati biotske raznovrstnosti pomembno prispeva košnja travnatih površin, ki se ji sicer na Goriškem in tudi drugod posveča vedno manj kmetov, tako da je rastlinje v zadnjih letih zaraslo marsikateri travnik. O vzrokih za opuščanje košnje, med katerimi je tudi birokracija, in sploh o letošnji letini smo se pogovorili z Jaro Košuto, ki je sicer logoped, vendar se od mladih let posveča tudi kmetijstvu. Pogovor je nastal prejšnji teden, ko je bilo vreme sončno in je naš sogovornik kosil travnike ob robu Ulice Terza Armata v Gorici.

Pri 17. letu starosti si je Košuta kupil konja in kaj kmalu razumel, da je krma kar draga. Zaradi tega se je odločil, da bo sam poskrbel za seno. Dedek z materine strani mu je takrat podaril traktor, z leti je nabavil še druge stroje in se v poletnih mesecih začel posvečati košnji. »Travnike kosim predvsem na Goriškem, največ v Štandrežu in poleg tega še v dolini med Čukiščem in Devetaki, na Palkišču, kjer skrbim za zemljišče, ki je bilo dedkovo; skupno se nabere okrog sto hektarjev travnatih površin. Seno uporabim za lastno rabo, hkrati ga tudi prodajam, zlasti manežam na Tržaškem, tržaškemu hipodromu, v Dolino,« pojasnjuje Košuta, ki je za svoje seno pridobil bio-certifikat, saj kosi samo na naravnih travnikih, ki niso gnojeni. »Če pa bi gnojil, bi moral uporabljati samo naravna gnojila,« razlaga Jara Košuta. Bala sena stane okrog petdeset evrov, sicer njena cena zelo niha glede na povpraševanje oz. ponudbo. Leta 2022, ko je naše kraje pestila ena izmed najhujših suš doslej, je bala sena stala do 130 evrov.

Kakšna je sploh letošnja letina? »Povprečna,« pojasnjuje naš sogovornik. Pred začetkom poletja je kazalo, da bo letošnja letina dobra, zatem se je začelo obdobje suše in zelo visokih temperatur, nakar je bilo kar precej dežja. Za kmete bi bilo najboljše, da trem dnem dežja sledi en teden sonca in da se tak scenarij zatem ponavlja. Ravno tako povprečni sta bili leti 2024 in 2023, medtem ko je bilo leto 2022 katastrofalno. Kmetje na hektar površine pridelajo približno po deset bal sena; če je letina dobra, tudi dvanajst.

V zadnjih letih se številni travniki zaraščajo tudi na Goriškem. Ko se peljemo po državni cesti št. 55 mimo Rupe proti Gorici, bomo opazili, kako se grmičevje širi po travnatih površinah, ki jih ne kosijo več. Največ težav ustvarjata akacija in pajesen, sicer se po travnikih množijo tudi druge drevesne vrste. In kjer se enkrat razrastejo drevesa, se malokateri lastnik odloči, da svoj travnik povrne v nekdanje stanje, saj je za to potrebnega kar nekaj dela. Košuta pojasnjuje, da se kmetom enostavno ne splača kositi nekaterih travnikov, saj so stroški previsoki.