Rusjan: Zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ni smotrn

Na pobudo SDS za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti se je danes med drugim odzvalo ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan je v izjavi za medije ocenil, da zakonodajni referendum ne bi bil smotrn, saj so stroški zanj okoli pet milijonov evrov.

Pri dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pa gre po besedah Rusjana dejansko “za nekaj dodatkov k pokojninam za vrhunske umetnike”. “Po naših ocenah bi stroški referenduma ustvarili za 70 let dodatkov k pokojninam,” je dodal. Stranko SDS je tudi pozval, naj pobudo za zakonodajni referendum umakne.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo je še ocenil, da je svojevrsten cinizem, da se je stranka prav ob slovenskem kulturnem prazniku odločila s pobudo za zakonodajni referendum “napasti najbolj vrhunske umetnike v državi”. Spomnil je tudi, da nedavno sprejet zakon ne uvaja nič novega, ampak natančneje določa kriterije in merila, kdo je upravičen do omenjenega dodatka, in nadomešča zakon iz leta 1974.

V primeru, če bo zakonodajni referendum uspel, pomeni, da bo še zmeraj ostal v veljavi zakon iz leta 1974, ki omogoča podeljevanje izjemnih pokojnin umetnikom, ki jih je v preteklosti podeljevala tudi prejšnja vlada na predlog takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija, je še povedal Rusjan. Dodal je, da je računsko sodišče že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev.

Državni sekretar je še izpostavil, da omenjeni dodatki temeljijo na vrhunskih dosežkih umetnikov, sredstva zanje pa so zagotovljena v proračunu, “tako da ti dodatki ne bodo v nobenem primeru vplivali na višino pokojnin” slovenskih upokojencev. “Na nizko višino so vplivale politike prejšnjih vlad, med njimi tudi SDS,” je še dodal.

Na vložite podpisov za začetek postopka za zakonodajni referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke se je po delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva na novinarsko vprašanje na kratko odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je povedal, sam osebno meni, da gre za vprašanje, ki “nima kaj delati na referendumu”. Verjame tudi, da gre pri omenjenem referendumu za iskanje pozornosti in nabiranje poceni političnih točk.

Odzvali so se tudi v Društvu Asociacija, kjer jih čudi, da se politične stranke ukvarjajo z vzpostavljanjem normativnega okvira za dodeljevanje dodatkov k pokojninam, ne pa z vse bolj perečo problematiko upokojevanja kulturnih delavcev.

V javni razpravi je namreč obširnejša sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zato v Društvu Asociacija pričakujejo, da bo vlada prisluhnila pozivom, da se samozaposlenim v kulturi glede na leta delovanja plačujejo tudi višji prispevki.

“Z uvedbo tako imenovane karierne dinamike bi samozaposlenim v kulturi omogočili bolj dostojne pokojnine, kar se zdi nujno potrebno tako glede na prekarno naravo dela, ki ga opravljajo, kot tudi glede na izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je pripravila vlada in ki predvidevajo zaostrovanje pogojev za upokojitev. V tem kontekstu bi bilo prav, da vlada prevetri in ponovno osmisli tudi institut republiške priznavalnine. Mnoge delavke in delavci v kulturi namreč zaradi prekarnih delovnih pogojev težko dosežejo pogoj štiridesetih let pokojninske dobe brez dokupa, kljub temu da so delovno aktivni daljše obdobje. Posledično težko izpolnijo pogoje za upokojitev, če pa jih že, so te pokojnine izredno nizke. Te anomalije mora vlada odpraviti bodisi s pokojninsko reformo bodisi s spremembo in dopolnitvijo krovnega zakona za področje kulture,” je v današnji izjavi še opozorilo Društvo Asociacija.

DZ je 30. januarja z 51 glasovi za in 28 proti po odložilnem vetu državnega sveta znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Podprli so ga v Levici, Svobodi in SD, proti so glasovali v SDS in NSi.

Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.

Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.