Rusija grozi baltskim državam

Ruski Kremelj je uradno zagrozil Litvi, Latviji in Estoniji z “ustreznimi ukrepi”, če se potrdi, da te države dovoljujejo uporabo svojega zračnega prostora za ukrajinske brezpilotne letalnike (drone), ki napadajo ruske cilje. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ruska vojska natančno spremlja situacijo in pripravlja predloge za odgovor.

“Če se zračni prostor uporablja za sovražne teroristične dejavnosti proti Ruski federaciji, nas bo to prisililo k ustreznim zaključkom in ukrepom,” je izjavil na novinarski konferenci. Grožnja se nanaša predvsem na nedavne incidente, ko so ukrajinski droni, namenjeni ruskim naftnim in plinskim pristaniščem v Leningradski oblasti (kot sta Ust-Luga in Primorsk), zašli v zračni prostor baltskih držav.

Preberite tudi: Grozote v Iranu: posilstva in mučenje žensk

V zadnjih dneh marca 2026 so se zgodili večji incidenti: V Estoniji je ukrajinski drone zadel dimnik elektrarne Auvere v okraju Ida-Viru, le nekaj kilometrov od ruske meje. Nihče ni bil poškodovan, električna oskrba pa ni bila prekinjena. V Latviji je dron eksplodiral v regiji Krāslava, podobni primeri so bili zabeleženi tudi v Litvi.

Baltske oblasti poudarjajo, da gre za “zašle” drone, ki so bili verjetno moteni zaradi ruskih elektronskih vojnih ukrepov med napadi na rusko infrastrukturo v Baltskem morju. Rusija pa te incidente izkorišča za obtožbe, da baltske države aktivno sodelujejo pri “terorističnih” napadih na rusko ozemlje.

Nemški časnik Bild je objavil scenarij, po katerem bi Rusija lahko v nekaj dneh (po nekaterih ocenah od 3 do 10 dni) zasedla dele baltskih držav. Baltske države se na to resno pripravljajo in domnevno že izdelujejo evakuacijske načrte za stotine tisoč prebivalcev (npr. Latvija načrtuje evakuacijo okoli 630.000 ljudi, Estonija okoli 140.000). Prav tako krepijo obrambne linije in povečujejo izdatke za obrambo, podpisale pa so tudi sporazume o čezmejnem sodelovanju pri evakuaciji z drugimi severnimi in baltskimi državami (vključno s Poljsko, Švedsko, Finsko in Nemčijo).

Nemški kancler Friedrich Merz (levo) in litovska premierka Inga Ruginiene (desno) (foto: epa)

Baltske države se močno zanašajo na NATO člen 5 (načelo kolektivne obrambe: napad na eno članico je napad na vse). Vendar pa obstajajo pomisleki zaradi stališč ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat nakazal, da ZDA morda ne bodo v polni meri zavezane k obrambi Evrope in da morajo evropske države same nositi večje breme.

Baltske države (nekdanje sovjetske republike) Rusijo že dolgo dojemajo kot neposredno grožnjo. Po invaziji na Ukrajino leta 2022 so znatno okrepile svojo obrambo in podpirajo Ukrajino z orožjem, usposabljanjem in politično podporo. Rusija pa takšno podporo vidi kot širjenje vojne na svoje “zaledje”. Analitiki opozarjajo, da gre za del ruske strategije odvračanja: z grožnjami želi Moskva oslabiti zahodno podporo Ukrajini in ustvariti razkol znotraj Nata. Hkrati pa ruska vojska, ki je močno angažirana v Ukrajini, zaenkrat nima očitnih zmogljivosti za večji napad na Natove članice – a incidenti z droni kažejo, kako hitro se lahko konflikt razširi.

A.H.