Rukavina: “Trudimo se, nagovarjamo šole, pripeljemo mladino, a tu si želimo še več.”

Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina je bil prvi gost nove oddaje Kulturni izziv na BK TV. Izpostavil je, kakšne izzive ima v sedanjem času Narodni dom Maribor.

“Za nas je poseben izziv, na kak način privabiti mlade ljudi. Kajti to so publika jutrišnjega dne.”

Narodni dom Maribor ima vse leto veliko prireditev, dogodkov in tudi festivalov. Ni namreč znan samo po Festivalu Lent. Kateri pa so tisti, ki so najbolj obiskani? “Obisk je dober. Seveda je Festival Lent tisti, ki je tudi največji tovrstni dogodek v Sloveniji. Drugače pa so naši programi zelo dobro obiskani, predvsem nam je zelo važno, da so naši izobraževalni programi zelo dobro obiskani. To so prireditve za otroke, za mladino, Kulturni dnevnik, ki ga imamo, Art kamp. Želeli bi si malo več obiska pri klasičnih programih, kot je simfonični in komorni cikel, ampak dejstvo je, da smo zadovoljni, da je unionska vedno polna. Tam ponavadi te stvari počnemo. S tem da je naša želja, da bi dvorano napolnili dvakrat.” Klasična glasba je po njegovih besedah takšna, da večinoma pritegne starejšo publiko, ljudi, ki so jo navajeni. “In seveda sistem, tudi šolski sistem ne daje več takšnih poudarkov na to, da bi mlade ljudi seznanili s tovrstno umetnostjo, s tovrstno kulturo, zaradi tega je za nas poseben izziv, na kak način privabiti mlade ljudi. Kajti to so publika jutrišnjega dne. Trudimo se, nagovarjamo šole, pripeljemo mladino, a tu si želimo še več.” Pri tem pa meni, da brez pomoči šol ne bo šlo. Meni, da je nekoč bilo drugače tudi zaradi spremenjenega kurikuluma.

“Država se ne zaveda, da so kulturni prebivalci tisti, ki so na koncu pomembni za neko državo.”

“Časi so se spremenili, po drugi strani pa se država ne zaveda, da so kulturni prebivalci tisti, ki so na koncu pomembni za neko državo. Mogoče jih noče imeti zaradi tega, ker so kulturni ljudje mogoče malo bolj kritični. Ampak ja, zanesljivo bi morali tako kot v zdravstvu država razmisliti malo bolj o kulturi in pomagati, nagovoriti mlade ljudi. Zaradi tega, ker če ne, bomo čez 20 let imeli zelo malo občinstva,” izpostavlja Rukavina.

Izzivi pri financiranju: “A tu so razpisi zelo togi. Enačijo na koncu en mali kulturni dom s tem, kar imamo mi.”

Pri financiranju imajo v Narodnem domu Maribor veliko izzivov. “Ko je bil kulturni evro, je bilo malo boljše. A tu so razpisi zelo togi. Enačijo na koncu en mali kulturni dom s tem, kar imamo mi. Mi pa imamo dva tisoč prireditev letno. In torej se lahko prijavimo. Dobiš denar samo za en festival. Recimo za simfonični cikel, to, kar lahko dobimo skozi razpise, ne pomeni niti vrednosti enega koncerta, mi pa jih moramo narediti pet, šest,” razlaga izzive pri financiranju z razpisi Rukavina. “Prav zaradi tega smo se pripravili občino do tega, da so lansko leto dali ponovno pobudo. In smo dobili od ministrstva za kulturo na podlagi 67. člena Zakona o kulturi, ki govori o tem, da če neka organizacija, institucija presega občinske meje –  mi jih zanesljivo, ne samo občinskih, temveč tudi pokrajinske, torej delujemo najmanj na področju vse Slovenije –  no, da se za takšno dejavnost lahko dajo sredstva. In lansko leto smo na ta način dobili 120.000 evrov.  Še kako smo jih rabili. Ker enostavno ne bi mogli preživeti. Upam, da bo to počasi postalo seveda stalnica.” je optimističen direktor ND Maribor, ki je v nadaljevanju še povedal, da samo mesto, torej Mestna občina Maribor, daje denar, “a niti približno ne dovolj. Prvo stvar, ki jo mi naredimo, je, da sredstva, ki so v mestnem proračunu na razpolago, namenimo našim programom, ki so deficitarni. In ki mesto Maribor delajo mesto: simfonični cikel, komorni cikel, prireditve za mladino. Torej stvari, pri katerih se ne da zaslužiti direktno toliko denarja. To je to, zaradi česar smo bili ustanovljeni in kar mesto dela mesto”.  Manjši del denarja, ki ga dobijo od občine, pa gre za Festival Lent, kjer sicer lažje dobijo sponzorje.

“Sponzorji so se refleksno umaknili, ko nismo imeli več glavnega odra na Dravi.”

Tudi pri iskanju sponzorjev se zadnja leta pojavlja vse več izzivov. “Sponzorji so se refleksno umaknili, ko nismo imeli več glavnega odra na Dravi. V tem momentu tudi tisti, ki so bili, so zmanjšali sredstva, ki so jih dajali za naš program. In to je bilo to, na kar sem jaz opozarjal. In žal se je to zgodilo. Mesto Maribor je edino na Slovenskem imelo plavajoč oder,”  izpostavlja Rukavina. Ob tem še velja, da je marsikatero podjetje, ki je prej dajalo denar za kulturo, zdaj v tuji lasti in če novi lastniki ne vidijo interesa, denarja ne bodo dajali. Rukavina pa še poudarja, da je v Mariboru težje dobiti sponzorska sredstva kot pa v centru, v Ljubljani.

Izzivi pri prizoriščih – prireditve in dogodke imajo na mnogih prizoriščih

Razlika med glavnim odrom na Dravi in glavnim odrom na Trgu Leona Štuklja je očitna. Na Dravi je bilo več sedežev. Pa ne gre samo za prizorišča v času Festivala Lent. Prizorišča, na katerih deluje Narodni dom Maribor niso samo v tem domu. Koncerte imajo tudi v Unionski dvorani, v SNG Maribor. Do pred kratkim je bil “njihov” tudi Sodni stolp na Lentu, a tudi sedaj imajo tam kakšno prireditev. Najdete jih tudi v Vodnem stolpu, v Minoritih, v Lutkovnem gledališču Maribor,  … “Ne nazadnje smo drugi največji kulturno prireditveni center –  za Cankarjevim domom – v Sloveniji in zaradi tega je produkcija velika,” pojasnjuje Rukavina.

Kaj bo oblikovalo podobo kulture v mestu?

Ob pogledu v prihodnost razmišlja tudi o izzivih, na katere lahko naletijo: “Izzivi so samo to, da ostanemo na tem, kjer smo v tem trenutku.  O kakršni koli širitvi je, glede na situacijo, težko razmišljati. Oziroma videli bomo, na kak način se bo  glede na neke napovedi strukturirala sploh kultura in organizacija kulture v mestu. Vidimo, da se gradi Center Rotovž. Kaj se bo dogajalo tam? Za Center Rotovž niti ne vemo, na kak način bo to financirano. Torej to so vse stvari, ki bodo oblikovale podobo kulture v našem mestu. Torej Narodni dom je organiziran dobro, seveda manjka kadra, manjka sredstev. Ampak ali bo prišlo do kakih drugih strukturiranj, pa so stvari, o katerih ne odloča direktno kultura, kaj šele direktorji kulturnih institucij, ampak gre za politično vprašanje, ki ga boste morali nasloviti na koga drugega.”

Pri vsem tem pa ostaja optimist. Zakaj je tako, lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Vladimirjem Rukavino, ki je povedal tudi svoje mnenje o tem, kakšna zgodba je zgodba o glavnem odru ter kaj mu pomeni kultura in zakaj je kultura lahko revolucionarna:

The post Rukavina: “Trudimo se, nagovarjamo šole, pripeljemo mladino, a tu si želimo še več.” appeared first on Lokalec.si.