Rudnik litija ob slovenski meji: Grožnja za Dravo in pitno vodo?

Rudnik litija ob slovenski meji: Grožnja za Dravo in pitno vodo?

Litij, znan kot ‘belo zlato’, je eden najpomembnejših elementov za zeleni prehod in proizvodnjo baterij za električna vozila. Vendar pa rudarjenje litija pogosto prinaša okoljske posledice, ki skrbijo lokalne skupnosti. Po poročanju 24ur se zdaj ob slovenski meji v Avstriji pripravlja nov projekt pridobivanja litija, ki bi lahko vplival na podzemne vode in reko Dravo.

V okolici Volšpreka, natančneje v gorovju Koralpe na avstrijskem Koroškem, je podjetje European Lithium (ECM) v napredni fazi priprave rudnika litija. Gre za hčerinsko družbo podjetja Critical Metals, ki kotira na borzi Nasdaq. Po poročanju 24ur je vrednost investicije 452,3 milijona dolarjev, kar kaže na velik interes za izkopavanje surovine.

Po avstrijski zakonodaji rudarskim projektom, ki pokrivajo manj kot 10 hektarjev, ni treba opraviti presoje vplivov na okolje, kar pomeni, da ni obvezna niti čezmejna presoja vplivov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi to lahko predstavljalo veliko tveganje za kakovost pitne vode in ekosistem reke Drave. “Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo menimo, da čezmejni vplivi na podzemne vode in reko Dravo, ki je čezmejnega značaja, ne morejo biti izključeni, zato smo avstrijsko stran pozvali k realizaciji čezmejnega posvetovanja,” so sporočili iz MOPE.

Morebitno onesnaženje reke Drave

Po poročanju 24ur so pitna voda in ekosistem reke Drave možno ogroženi zaradi rudarskih aktivnosti. Alpe Adria Green opozarja, da bi lahko rudarjenje prineslo onesnaženje tal in voda, saj se v procesu pridobivanja litija uporabljajo kemikalije, kot je žveplova kislina.

Reka Labotnica, ki se izliva v Dravo le dva kilometra od slovensko-avstrijske meje, predstavlja neposredno povezavo med rudarskim območjem in Dravo. Ker pitno vodo iz reke črpajo tudi slovenske občine, bi lahko morebitno onesnaženje imelo resne posledice za prebivalstvo. Po poročanju 24ur so takšni vplivi v preteklosti povzročili dolgotrajne škode v regijah z rudarsko industrijo.

Sporna okoljska presoja in odziv slovenskih oblasti

Avstrijsko ministrstvo za okolje je v postopku predhodne presoje presodilo, da projekt rudnika litija ne potrebuje celovite presoje vplivov na okolje, saj ni dosegel mejnih vrednosti, določenih v avstrijski zakonodaji. Po poročanju 24ur pa so slovenske oblasti na to odločitev vložile pritožbo, saj menijo, da vpliv na čezmejno okolje ni ustrezno ocenjen.

“V skladu z EU zakonodajo bomo najprej počakali na odločitev avstrijskih sodišč. Še naprej pa bomo pozorno spremljali razvoj dogodkov v zvezi z načrtovanim pridobivanjem litija na območju Koralp,” so sporočili iz MOPE. Po poročanju 24ur je trenutno na Zveznem upravnem sodišču v Avstriji v teku postopek pritožbe, ki so jo vložili okoljevarstveniki, občina in vodno združenje.

Okoljski vpliv rudarjenja litija

Litij velja za ključno surovino za zeleni prehod, saj omogoča proizvodnjo baterij, vendar ima njegovo rudarjenje resne okoljske posledice. Po poročanju 24ur je v nekaterih delih sveta, kot so Latinska Amerika, Avstralija in Kitajska, prišlo do velikih okoljskih škandlov zaradi onesnaženja tal in voda.

Elena Lunder iz društva Focus opozarja: “Kopanje mineralnih surovin na splošno prispeva k emisijam toplogrednih plinov, unicevanju biotske raznovrstnosti, onesnaževanju zraka, vode in tal ter zmanjšanju razpoložljivosti vodnih virov.” Pri rudarjenju litija se ustvarja ogromno rudarskih odpadkov, ki jih ni mogoče preprosto odstraniti.

V Avstriji se litij pridobiva iz trdih kamnin, kar pomeni, da proces zahteva veliko vode in ustrezno ravnanje z odpadnimi snovmi. Po poročanju 24ur je na Kitajskem rudnik Jiajika prispeval k onesnaženju vode z arzenom, kromom in vanadijem. V nekaterih primerih so vrednosti arzena presegle varne meje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Tržišče litija in vprašanje prekomerne proizvodnje

Litij je v zadnjih letih doživel velik cenovni razcvet. Leta 2023 je cena na ameriških trgih dosegla 46.000 dolarjev na tono, na Kitajskem pa celo 76.000 dolarjev. Vendar pa je zaradi prevelike proizvodnje cena v letu 2024 strmoglavila. Po poročanju 24ur je to privedlo do presežne ponudbe, kar pomeni, da je ekonomska smiselnost novih rudnikov vprašljiva.

Lunderjeva iz društva Focus poudarja, da bi bilo smiselno povečati reciklažo litija, saj je okoljski vpliv recikliranega litija kar 38 odstotkov nižji kot pri rudarskem pridobivanju.

Portal24; Foto: Pexels

Objava Rudnik litija ob slovenski meji: Grožnja za Dravo in pitno vodo? je bila najprej objavljena na Portal24.