Rubež socialne pomoči sprožil pobudo za oceno ustavnosti

Pravna mreža za varstvo demokracije je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti dela zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki omogoča rubež denarne socialne pomoči. S tem je podprla devet pobudnikov, med njimi štiri odrasle osebe in pet otrok, za katere meni, da so jim bile z izvršbami kršene temeljne pravice.

V ospredju pobude je 8. člen zakona, na podlagi katerega je Finančna uprava Republike Slovenije januarja letos delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč posameznikov. Zakon je bil sprejet novembra lani, ukrepi pa so začeli veljati v začetku letošnjega leta. Po navedbah pravne mreže takšni posegi pomenijo kršitev pravice do socialnega varstva in pravice do osebnega dostojanstva, pri mladoletnih pobudnikih pa tudi kršitev otrokovih pravic. Ob tem opozarjajo še na neskladnost ureditve z načelom socialne in pravne države ter na morebitne kršitve načela enakosti in prepovedi diskriminacije.

Po podatkih Finančne uprave je bilo med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. Kot poudarja pravna mreža, gre za ukrep, ki je prizadel več kot tisoč upravičencev do socialne podpore po vsej državi, torej posameznike iz ene najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Na Fursu so po njihovih navedbah opozorili tudi, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bi lahko ob naslednjih predlogih za izvršbo pogoji za rubež denarne socialne pomoči nastopili tudi zanje.

Pobudniki od ustavnega sodišča pričakujejo, da do končne odločitve zadrži izvajanje spornega člena. Menijo, da gre za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, posledice nadaljnjih izvršb pa bi bile zaradi narave pravice do denarne socialne pomoči intenzivne in nepovratne.

V pravni mreži izpostavljajo tudi konkretne primere. Med pobudniki je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg po njihovih navedbah pahnil v resno eksistenčno stisko, izvršbe pa naj bi ji grozile tudi v prihodnje. Med prizadetimi sta tudi pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti živi v bivalni enoti in ji zaradi rubeža socialne pomoči grozi izguba stanovanja.

Ob tem v pravni mreži opozarjajo še, da je zaradi ozke razlage pravnega interesa posameznikom dostop do ustavnega sodišča otežen, zato menijo, da bi lahko vsebinsko presojo sistemske ureditve zagotovila tudi zahteva Varuhinje človekovih pravic.