Rozina spet med kresniki

Medijska hiša Delo je v torek, 23. junija, šestintridesetič podelila nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta. Med nominirankami je bil edini nominiranec zasavski pisatelj Roman Rozina. Podelitev se je po dvajsetih letih z Rožnika preselila v Švicarijo, pri tem pa ohranila povezavo s Cankarjem.

Ivan Cankar je na Rožniku dokončal polemični esej Bela krizantema ter tam bival do leta 1917, pisati pa ga je začel v Švicariji, kjer je stanoval pozimi leta 1909 in 1910.

Štiri avtorice in Roman

Za nagrado kresnik so se potegovale štiri avtorice in le en romanopisec. Kandidatke za prestižno priznanje so bile Ajda Bračič s Kresničevjem (LUD Literatura), Vesna Lemaić z Obrazom (Cankarjeva založba), Roman Rozina s Trafikantom (Mladinska knjiga), Irena Svetek s Tam, kjer plešejo tulipani (Beletrina) in Agata Tomažič z Ušabtijem (Goga).

Prireditev v Švicariji

Prireditev, ki so jo popestrile tudi glasbene točke, je povezovala Bernarda Žarn, režiral pa jo je Matej Filipčič. Govornica je bila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša. Najprej sta bili podeljeni nagradi mlado pero v okviru projekta, ki ga vodi Delova novinarka Pia Prezelj, sledili pa so kratki pogovori z nominiranci za kresnika ter razglasitev in podelitev nagrade.

Roman Rozina je na odru povedal, da se njegovi načrti za končni izdelek ponavadi sfižijo, njegovi liki pa se obnašajo kot pubertetniški otroci ali dementni starci. Pri pisanju se rad poigrava s svojim imenom, variacije uporabi kot psevdonim ali ime kakšnega lika, kot v Trafikantu novinarko Romano Rozin.

Nagrada Ajdi Bračič

Nagrade mlado pero za pisanje so letos podelili prozaistki Juliji Lukovnjak, nagrado mlado pero za mlado kritičarko pa kritičarki Evi Ule.

Zgodba o letošnjem kresniku pa je kratka: žirija je brala, soočila se je z več kot 200 deli in izbrala, je povedal Igor Bratož, predsednik žirije. Po pregledu, izbiri deseterice in peterice pa se je izgubila, je dejal, v Kresničevju Ajde Bračič, ki je prejela 36. kresnika.

Pogovor z Romanom Rozino

V uvodu v pogovor s pisateljem Romanom Rozino je novinarka Dela Nina Gostiša že nekaj dni pred prireditvijo zapisala: »V tokratni finalni peterici ima najdaljšo zgodovino s kresnikom prav edini pisatelj v njej, Roman Rozina. Pred tokratno nominacijo je bil že dvakrat v deseterici, leta 2022 pa je nagrada romala v njegove roke za delo Sto let slepote. Ta naslov nas spomni na Márquezov Sto let samote (ter ju lahko zato v lapsusu zamešamo), tokratni naslov, Trafikant, pa pri založbi Mladinska knjiga primerjajo s slikami Hieronymusa Boscha – le da ne slika renesanse, temveč sodobnost.«

Na vprašanje (»Mene je pritegnilo predvsem razmišljanje o stanju sodobnih medijev, o naravi novinarskega dela, lastništvu medijev ter prihodnosti teh v kontekstu UI. Tudi študijo o ozadju romana Trafikant zaupate novinarki – Romani Rozin.«) je Roman Rozina odgovoril: »Digitalizacija, nove tehnologije in kanali sporočanja so močno pretresli tradicionalne medije in nanje oprte navade. Že naštevanje skrbi in težav bi vzelo preveč prostora: pomanjkanje verodostojnosti, lažne informacije in manipulacije, neznana lastniška razmerja, skriti plačniki, umetna inteligenca in algoritmi … V knjigi je prizor, ko Trafikanta tlači mora, dostavljavci so mu namesto časopisov pripeljali snopiče nepotiskanih listov. Upam, da bodo mlajši bralci čez leta še razumeli njegov strah.«

Zanimiv pa je bil tudi odgovor na vprašanje, ki njegov roman postavi v povsem sodoben čas. Nina Gostiša: »V Trafikantu se možnost upora proti oblastnikom in kapitalu zdi nemogoča, zato morda celo nesmiselna. Pa vendar – kako preživeti v neizprosnem svetu?«

Roman Rozina: »Morda je vse bolj nemogoča, ni pa nujno nesmiselna. V novi resničnosti, v kateri je moč vse bolj zgoščena in podprta z brezkrajnimi količinami uničujočega orožja in tehnologijami, ki omogočajo popoln nadzor nad ravnanji slehernika, davidi skorajda ne morejo več presenetiti goljatov. Ker me je ta primerjava popeljala v Izrael: skoraj nemogoče je, da bi kateri od humanitarnih flotilj uspelo prebiti pomorsko zaporo Gaze, a jih to ne naredi nesmiselne. Vsak čoln, tako kot vsaka udeležba na protestu, vsak podpis pod peticijami, vsaka izobešena zastava so drobni madeži rje, ki bo nekoč razžrla železno peto hudodelskega režima. Ne poznam boljšega odgovora, žal.«

MP

Foto: Jože Suhadolnik/Delo, Blaž Samec/Delo

The post Rozina spet med kresniki appeared first on Savus.