Rožiči – zakaj jih v Sloveniji še vedno poznamo, čeprav jih redko uporabljamo

Rožiči

Rožič je ena tistih rastlin, ki jih marsikdo prepozna, a redko zares pozna. Temno rjavi stroki, trdi in nekoliko skrivnostni, se občasno pojavijo na fotografijah, v trgovinah z zdravo prehrano ali v pogovorih o starih navadah.

Ime rožič je v slovenskem prostoru znano, čeprav drevo samo pri nas skoraj ne raste. Kljub temu ima presenetljivo močno mesto v kolektivnem spominu. Rožič ni nova modna muha, temveč rastlina z zelo dolgo zgodovino, ki sega globoko v sredozemski svet.

Kaj je rožič in od kod prihaja?

Rožič je zimzeleno drevo ali večji grm, ki izvira iz sredozemske regije in Bližnjega vzhoda. Uspeva v toplih, suhih okoljih, kjer so poletja dolga in tla skromna. Prav v takšnih razmerah razvije trde, podolgovate stroke, v katerih so semena, obdana z mesnato, naravno sladko sredico.

Drevo je izredno trpežno. Ne potrebuje veliko vode, dobro prenaša vročino in veter, zato so ga v preteklosti pogosto sadili tudi kot zaščitno ali okrasno drevo ob cestah, poljih in vrtovih.

Zakaj je bil rožič nekoč tako pomemben?

Glavni razlog, da je rožič preživel stoletja, je njegov plod. Stroki rožiča so užitni, hranljivi in naravno sladki. V časih, ko sladkor ni bil samoumeven, je rožič predstavljal pomemben vir sladkobe. Uporabljali so ga surovega, posušenega ali mletega v prah.

Iz mletega rožiča so pripravljali napitke, kaše in preproste sladice. Zaradi svoje obstojnosti so bili stroki primerni tudi za dolgotrajno shranjevanje, kar je bilo ključno v okoljih, kjer je bila hrana pogosto odvisna od letine.

Rožič in zanimiva vloga semen

Semena rožiča imajo skoraj popolnoma enako težo. Prav zaradi te lastnosti so jih v preteklosti uporabljali kot mersko enoto pri tehtanju dragocenosti. Od tod izvira tudi povezava med rožičevim semenom in pojmom karata, ki se še danes uporablja pri tehtanju zlata in dragih kamnov.

Ta droben detajl kaže, kako globoko je bil rožič vpet v vsakdanje življenje in trgovino.

Zakaj rožič v Sloveniji poznamo, a ga redko uporabljamo?

Slovenija ni naravno okolje za rast rožiča. Podnebje je prehladno, zato drevo pri nas uspeva le izjemoma. Kljub temu se je ime ohranilo. Razlog je v stikih s sredozemskim prostorom, trgovini in kasneje v kulinaričnih vplivih.

V zadnjih desetletjih se rožič pojavlja predvsem kot nadomestek kakava ali kot sestavina v izdelkih, namenjenih ljudem, ki se izogibajo kofeinu. Njegov okus je milejši, manj grenak in pogosto bolj prijazen želodcu.

Kako to, da se rožič danes znova pojavlja?

V sodobnem času se zanimanje za rožič počasi vrača. Ne zaradi nostalgije, temveč zaradi njegove naravne sestave in trajnostnega značaja. Ne zahteva intenzivnega kmetovanja, ne potrebuje veliko vode in ima dolgo tradicijo uporabe. Rožič ni vsiljiv. Je tih spremljevalec sredozemske kulture, ki je preživel prav zato, ker ni nikoli izginil povsem.

Rastlina, ki povezuje preteklost in sedanjost

Rožič je primer rastline, ki jo poznamo bolj po imenu in zgodbah kot po vsakdanji rabi. A prav v tem je njegova moč. Predstavlja povezavo z okoljem, kjer so ljudje znali izkoristiti malo in iz tega ustvariti dovolj. In morda je prav zdaj čas, da ga ponovno pogledamo brez predsodkov.

Rožmarin – simbol doma, topline in dobrega počutja

Zimski čaji delujejo bolje, če jim dodate to začimbo

Pet začimb z močnimi protivnetnimi učinki

Katera zelišča uporabiti in kdaj? Vodnik, ki bo kuhanje dvignil na višjo raven

Objava Rožiči – zakaj jih v Sloveniji še vedno poznamo, čeprav jih redko uporabljamo se je pojavila na Vse za moj dan.