Razprava o volilni pravici tujcev brez slovenskega državljanstva je po sprejetju sprememb Zakona o lokalnih volitvah znova v ospredju. Državni zbor je namreč sprejel spremembe, ki posegajo v vprašanje, kdo lahko sodeluje pri lokalnih volitvah, o tem pa je 16. junija poročala tudi Skupnost občin Slovenije.
V javnosti se je ob tem oglasil tudi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ki je poudaril, da volilna pravica praviloma ni pravica, ki bi pripadala vsakomur zgolj na podlagi prebivanja v neki državi, ampak je tesno povezana z državljanstvom.
Rončević je svoje stališče podkrepil tudi z osebnim primerom. Njegova soproga prihaja iz Tajske, a po njegovih besedah v Sloveniji nima potrebe po volilni pravici, ker ni slovenska državljanka.
»Ponovno. Moja soproga je iz Tajske in nima popolnoma nobene potrebe po volilni pravici v Sloveniji,« je zapisal.
Ob tem je dodal, da je tudi sam pred nastopom ministrske funkcije skoraj polovico časa preživel na Tajskem, kjer ima družina drugi dom. Kljub temu, kot pravi, nima nikakršne potrebe po tem, da bi odločal na tajskih volitvah.
»Pred nastopom ministrske funkcije sem skoraj polovico časa preživel na Tajskem, kjer imamo drugi dom. Nimam popolnoma nobene potrebe po volilni pravici na Tajskem,« je poudaril Rončević.
S tem je želel ponazoriti širše načelo: človek lahko v drugi državi živi, dela, ima družino, preživlja daljša obdobja ali ima tam celo drugi dom, vendar to še ne pomeni, da mora imeti tudi pravico odločati o politični volji države, katere državljan ni.
Ponovno. Moja soproga je iz Tajske in nima popolnoma nobene potrebe po volilni pravici v Sloveniji.
Pred nastopom ministrske funkcije sem skoraj polovico časa preživel na Tajskem, kjer imamo drugi dom. Nimam popolnoma nobene po volilni pravici na Tajskem.
Do sedaj sem daljša… https://t.co/Day835OUoJ
— Borut Rončević (@BorutRoncevic) June 15, 2026
Minister je ob tem izpostavil še lastne izkušnje iz tujine. Kot pravi, je daljša obdobja preživel v Veliki Britaniji, ZDA, na Hrvaškem, na Irskem, na Danskem in v Rusiji. Na podlagi teh izkušenj ocenjuje, da Slovenija s prišleki ravna korektno in odprto.
»Do sedaj sem daljša obdobja preživel v Veliki Britaniji, ZDA, na Hrvaškem, na Irskem, na Danskem, v Rusiji. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da Slovenija s prišleki ravna zelo lepo,« je zapisal. Njegovo ključno sporočilo pa je bilo jasno in neposredno:
»V Sloveniji pa naj volijo slovenski državljani.«
Slovenija je po njegovem mnenju do tujcev prijazna in odprta država, vendar naj o politični volji v Sloveniji odločajo slovenski državljani.
Spremembe Zakona o lokalnih volitvah so sprožile burno politično razpravo. Zagovorniki sprememb poudarjajo, da je volilna pravica temeljna politična pravica, ki mora biti vezana na državljanstvo. Po njihovem mnenju stalno prebivališče samo po sebi ne more biti izenačeno z državljansko pripadnostjo in odgovornostjo do države.
Nasprotniki sprememb na drugi strani opozarjajo, da v Sloveniji živijo tudi ljudje, ki tu delajo, plačujejo davke, imajo družine in so vključeni v lokalno okolje, zato bi morali imeti možnost sodelovati vsaj pri odločanju na lokalni ravni.
.

1 hour ago
26









English (US)