Romi iz Žabjak-Brezja imajo še vedno možnost za ureditev priključkov za vodo, komunala oškodovana za 5700 evrov mesečno

Mestna občina Novo mesto je romsko naselje Žabjak-Brezje, kjer živi okoli 700 Romov, v letih 2019 in 2020 opremila z javnim vodovodom. Narejenih je bilo 77 vodovodnih priključkov. V zadnjih letih se je na omrežje nelegalno priklopilo 32 gospodinjstev, ki jih je komunala večkrat pozvala, naj priključke legalizirajo, kar pomeni, da podpišejo pogodbo in plačajo prispevek, namenjen ureditvi merilnega mesta.

Po besedah vodje novomeške enote Centra za socialno delo (CSD) Dolenjske in Bele krajine Alena Pusta so si lahko tisti, ki so to želeli, priključke uredili z njihovo pomočjo na način, da bi jih CSD lahko obročno odplačal iz njihovih socialnih transferjev. Nekateri so se za to možnost odločili, drugi pa tega niso narediti.

Od 32 na črno priklopljenih gospodinjstev se jih je na poziv komunale za legalizacijo odločilo 14. Ostale je komunala pozvala, naj zadevo uredijo do 18. novembra. Ker tega niso naredili, so jim priključke odklopili.

Podatka, koliko Romov je ostalo brez vode, na novomeški komunali nimajo, saj gospodinjstvom, ki so imela nelegalne priključke, niso mogli pošiljati mesečnih računov in tudi sicer ne vedo, koliko oseb živi v posameznem gospodinjstvu. “Glede na evidence o številu vseh oseb v naselju je znan le podatek, da je večina, 340 oseb, prijavljena na enem naslovu, to je Brezje 12,” so za STA navedli na komunali.

Gospodinjstva, ki so ostala brez vode, si lahko po besedah Pusta priključke še vedno uredijo. Pri tem jim lahko na že omenjeni način pomaga CSD. Za zdaj se za ureditev priključka ni odločil še nobeden, pravijo na komunali.

Komunala je sicer septembra letos v naselju Žabjak-Brezje vgradila skupno vodomerno mesto. Prek njega so ugotovili, da mesečna izguba vode v naselju znaša 3000 kubičnih metrov, s čimer je bilo to javno podjetje mesečno oškodovano za 5700 evrov.

Kar se tiče nelegalnih priklopov je sicer naselje Žabjak-Brezje po navedbah komunale izjema, saj v drugih romskih naseljih tako množičnih nelegalnih priklopov ne zaznavajo. Občasno odkrijejo le kakšen nelegalen priključek pri popravilu vodovoda. Večje težave pa predstavlja neplačevanje mesečnih računov za porabljeno vodo, pravijo.

Ravno zaradi tega si lahko Romi po besedah Pusta plačevanje računov uredijo prek CSD na način, da podpišejo izjavo, da lahko CSD namesto njih račune plačuje iz njihovih socialnih transferjev. “Na takšen način trenutno stroške plačuje približno 400 od okoli 3000 Romov, kolikor jih živi na območju, ki ga pokriva CSD Dolenjska in Bela krajina, število Romov, ki se odloči za tak način, pa iz meseca v mesec narašča,” je za STA povedal Pust.

Težava sicer je, da gre pri tovrstnih plačilih za birokratsko zamudne postopke, ki strokovnim delavcem na CSD vzamejo veliko časa. Zato je novomeška enota CSD trenutno v pogovorih z novomeško občino, da bi jim za ta povsem administrativna dela zagotovila denar za enega dodatnega zaposlenega. “Upam, da nam bo župan prisluhnil, ker konec koncev bomo imeli od tega koristi vsi, med drugim tudi zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina oz. so v njeni lasti,” dodaja vodja novomeške enote CSD.