Romi iz Stranske vasi zahtevajo ureditev naselja, občina zahtevo zavrača

Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu so v pozivu, naslovljenem na novomeško občino in vlado, pozvali k ureditvi bivalne, prometne in digitalne infrastrukture v naselju. Na občini odgovarjajo, da so uredili vse, kar je v njihovi pristojnosti. Opozarjajo tudi, da med prebivalci ni želje po legalizaciji na črno zgrajenih objektov, poroča STA.

Kot je zapisal predstavnik prebivalcev Bogdan Miklič, trenutno stanje v naselju ne zagotavlja osnovne varnosti šoloobveznim otrokom, prav tako ne pogojev za dostojno življenje in vključitev prebivalcev v družbo.

Zato zahtevajo, da občina prednostno pristopi k celoviti ureditvi naselja. Med drugim želijo, da v naselju uredi optično omrežje in možnost priklopa na hitri internet, zgradi pločnike in uredi javno razsvetljavo.

Zahtevajo tudi ureditev možnosti prijave stalnega prebivališča. “Zahtevamo sistemske rešitve za Rome, ki vse življenje živijo v naselju, a so še vedno prijavljeni na naslovu Mestne občine Novo mesto na Seidlovi cesti 1. Ta navidezna ureditev predstavlja resno težavo za delo poštarjev, izvajanje zdravstvenih storitev in delo drugih nujnih služb, saj onemogoča iskanje oseb na terenu,” so zapisali. Zahtevajo tudi, da o omenjenih težavah na naslednji seji odloča občinski svet.

Tudi vlado pozivajo, naj nemudoma preide od besed k dejanjem in preko pristojnih ministrstev dejavno poseže v projekte, ki zagotavljajo osnovno varnost. Preveri naj učinkovitost porabe sredstev, ki jih prejmejo občine, v katerih živijo Romi.

Na Mestni občini Novo mesto so za STA navedli, da v romskem naselju Stranska vas živi okoli 90 prebivalcev. Zemljišča, na katerih stojijo objekti, so delno v lasti dejanskih uporabnikov, delno v lasti občine, delno v lasti tretjih oseb. Občina je v preteklosti naselje komunalno uredila in opremila z javno cesto, vodovodom, kanalizacijo in sistemom za zbiranje odpadkov, naložba pa je bila izpeljana v enakem obsegu in kakovosti, kot v ostalih naseljih na območju občine, so navedli.

Glede električnih priključkov so dodali, da je del stavb priključen na električno omrežje prek lastnega merilnega mesta, “ostali se z elektriko oskrbujejo prek preprodaje”, da pa sicer občina na tem področju nima pristojnosti.

Tudi napeljava optičnega omrežja ni v pristojnosti občine, pač pa posameznih operaterjev, so navedli. V preteklosti je občina podprla projekt RUNE, ki je pokril večino t. i. belih lis, kjer tržni interes za napeljavo optike ni bil izražen. “Je pa po podatkih, dostopnih na spletnih straneh različnih operaterjev, na izbrani lokaciji omogočen priklop na optično omrežje. Naselje je z vidika gospodarske infrastrukture povsem opremljeno in kot tako investitorjem na območju, ob pogoju legalne gradnje, omogoča vse ustrezne priklope,” so zapisali.

Na občini opozarjajo, da so objekti, ki so postavljeni na zemljiščih v lasti občine, zgrajeni na črno. “To velja tudi za posamezne primere, med drugim za samooklicanega predstavnika naselja, Bogdana Mikliča, ki z nelegalnim objektom posega tako na zemljišča v lasti občine kot tudi na zemljišča zasebnih lastnikov,” so navedli.

Kot so navedli, je občina v preteklosti aktivno pristopila k poskusu legalizacije preko sklepanja stavbnih pravic kot pravne možnosti za urejanje obstoječih nezakonitih gradenj, z možnostjo odkupa po legalizaciji, hkrati pa je bila zagotovljena tudi možnost sofinanciranja stroškov projektantskih storitev. “Kljub navedenim možnostim pa se noben uporabnik v naselju ni odločil za začetek postopka legalizacije,” so zapisali.

Poziv za sistemsko ureditev prijave stalnega prebivališč pa v občini podpirajo, pri čemer dodajajo, da gre za zadevo, ki jo morajo urejati pristojni državni organi.

Miklič je navedbe občine glede legalizacije za STA zavrnil. Parcelo, na kateri ima postavljeno prebivališče, je že pred leti želel odkupiti, a mu občina na njegovo ponudbo ni niti odgovorila, je navedel. Občino zato znova poziva, naj mu parcelo ponudi v odkup in omogoči legalizacijo.

A. V.