Rokovnjaška tržnica v znamenju Tedna slovenske hrane, domačih dobrot in ustvarjalnosti

Tradicionalno smo v Lukovici v teden slovenske hrane vstopili s prireditvijo, ki povezuje pridelovalce in uporabnike – Rokovnjaško tržnico, ki je v soboto, 7. novembra, potekala na Starem trgu v Lukovici. Tokratna tržnica je bila pripravljena v okviru Tedna slovenske hrane, zato je bila ponudba še posebej bogata s svežimi lokalnimi dobrotami. Sejemsko dogajanje so popestrile ustvarjalne delavnice za otroke in glasbeni nastop Vilija Resnika. 

Obiskovalci so lahko izbirali med svežimi lokalnimi pridelki in izdelki domačih ponudnikov, najmlajši pa so se lahko udeležili treh zanimivih ustvarjalnih delavnic. Na delavnici »Kaj je na mojem krožniku?« so otroci spoznavali lokalna živila, sestavljali zdrave obroke in risali tihožitje. Posebno pozornost je pritegnila tudi  klobasa s kmetije Pr’ Cesarju, ki jo je bilo potrebno narisati oziroma spraviti na papir. Na delavnici »Spoznajmo čebelice« so odkrivali čudoviti svet čebel in njihovo pomembno vlogo v naravi. Poleg izdelave svojih čebelic so se lotili tudi izdelovanja sveč. Na delavnici »Pletenje kit iz slame« pa so se preizkusili v tradicionalnih rokodelskih spretnostih, ki jih še vedno z veliko predanostjo ohranjajo preužitkarice KUD Fran Maselj Podlimbarski.

Za dobro voljo in prijetno sejemsko razpoloženje je kljub vremenu, ki nam tokrat ni bilo najbolj naklonjeno, predvsem zaradi vetra in mraza, poskrbel Vili Resnik. Ta zna s svojo energijo in izvedbo svojih ter uspešnic drugih izvajalcev vedno znova dvigniti razpoloženje in ogreti občinstvo. Program je tokrat povezoval Blaž Andrejka, za uvod v sobotno dogajanje je poskrbela Godba Lukovica, nekaj spodbudnih besed tako obiskovalcem kot pridelovalcem pa je spregovorila tudi županja mag. Olga Vrankar. Sobotna Rokovnjaška tržnica je tako ponudila priložnost za prijetno družinsko dopoldne, nakup lokalnih dobrot, ustvarjanje in glasbeno zabavo. Ker se je dogajanje zavleklo tudi čez dvanajsto uro, ko gospodinje že razmišljajo, kaj bo v loncu in na štedilniku, je za lačne obiskovalce poskrbelo Gostinsko podjetje Trojane. Z odlično obaro in kruhom, ki so ju pripeljali kar iz Trojan, so marsikomu prihranili skrb glede kosila. In ker vemo, da se dobra obara ne skuha v nekaj minutah, je bila takšna ponudba še toliko bolj dobrodošla.

Tokratni dogodek in spremljevalne delavnice, med katerimi je bila tudi poslikava obraza, so potekali v okviru Tedna slovenske hrane ter aktivnosti projekta Tržnica zgodb, izbranega na javnem pozivu LAS Srce Slovenije. Ob vsem pestrem dogajanju pa smo lahko opazili še nekaj, kar je zaznamovalo tokratno tržnico. Medtem ko smo na eni strani pokušali in kupovali številne dobrote – od sirov, mesnih izdelkov, medu, zelenjave, jabolk, pekovskih izdelkov do različnih slaščic – smo si na drugi strani lahko ogledali tudi programe posameznih strank in kandidatov za župansko mesto. Vsak ima svoj program, svoje obljube in vizijo razvoja občine. Marsikatera obljuba se sicer zdi skoraj nemogoča, prava misija nemogoče, a nekatere vendarle prepričajo z zdravo pametjo in predvsem zdravo kmečko logiko. Tako lahko v enem izmed programov zasledimo jasna stališča proti novim škodljivim posegom v okolje, pozidavi najboljših kmetijskih zemljišč, slabšanju oskrbe s kakovostno pitno vodo, povečevanju stroškov ter nadaljnjemu širjenju območja kamnoloma v Lukovici.

Ob tem ne smemo pozabiti, da smo tudi zahvaljujoč sodelovanju občine in aktivnemu prizadevanju nekaterih občinskih svetnikov in svetnic uspeli izboriti izvoz in uvoz na bencinski servis Petrol v Lukovici. To je eden izmed primerov, ki kažejo, da je s sodelovanjem in vztrajnostjo mogoče doseči konkretne rezultate. Seveda nismo vsi zadovoljni z vsem, kar je bilo storjeno v preteklem mandatu. Vedno je mogoče narediti več in bolje. A vendarle menim, da smo na pravi poti in da zmoremo še marsikaj izboljšati.

Da Rokovnjaška tržnica ostaja pomemben del življenja naše skupnosti, je dokazal tudi izjemno velik obisk. Takšni dogodki namreč niso zgolj priložnost za nakup domačih dobrot, temveč tudi prostor srečevanja, povezovanja, izmenjave mnenj in ustvarjanja skupnosti. In prav to je tisto, kar Lukovica potrebuje – sodelovanje, zdravo kmečko pamet in posluh za ljudi.  

Avtor: DJD; Foto: DJD