Rodbina Kosler: Predstavitev obnove cerkvice svetega Jurija

Okoli leta 1161 so Ortenburžani dali postaviti majhen grad na vzpetini Žrnovec nad Ortnekom, ki je kasneje večkrat menjal lastnike – plemiške družine. V 17. stoletju so grofje Mosconi grad prezidali; iz tega časa izvira tudi grajska cerkev svetega Jurija, ki je bila najverjetneje zgrajena v prvi polovici 17. stoletja. Njegovi zadnji lastniki so bili Koslerji, ki so grad pridobili leta 1823, leta 1884 pa so ga opustili in se preselili v spodnji ortneški grad ob glavni cesti Kočevje–Ljubljana. Cerkev je po drugi svetovni vojni začela neusmiljeno propadati. Kmalu so se začela ropanja in namerno uničevanje cerkvene opreme. Kamen so za svoje potrebe odnašali tudi prebivalci iz bližnjih vasi.

Oče je bil ponosen.

Leta 2018 je bil objekt, ki je bil takrat že praktično v ruševinah, razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Štiri leta pozneje se je začela obnova, ki jo vodita brata Jorg in Hubert Kosler ob strokovni pomoči podjetja Gnom in s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo. Občina Ribnica je do cerkve obnovila dovozno pot. Do zdaj opravljena obnovitvena dela – zamenjava strehe in statična sanacija – so bila ob velikem zanimanju javnosti predstavljena v Rokodelskem centru, kjer so v vodenem pogovoru pod vodstvom mag. Marine Gradišnik sodelovali poleg bratov Kosler tudi predstavnika podjetja Gnom, direktor Jože Drešar in Marija Ana Kranjc.

»Aktivnosti v zvezi z obnovo sem mojemu očetu predstavil že leta 2006. Na to je bil ponosen,« je povedal dr. Hubert Kosler in dodal, da naj bi v prvi fazi prenove notranjost božje stavbe popestrili z večjimi fotografijami oltarjev v razmerju 1 : 1, natisnjenimi na platno in osvetljenimi z LED-diodama. Na Turnu pa bi lahko obesili zvonec, ki bi bil zasnovan kot “zvonec želja” – turistična in romarska znamenitost.

Kaj bo z nekdanjim hotelom?

Koslerjevi imajo v dolini pod gradom več ruševin, med katerimi je tudi nekdanja grajska pristava, trosna stavba v bližini avtobusnega postajališča v Ortneku. Svoj čas je bila podana pobuda – o tem je bilo govora tudi ob tokratnem vodenem pogovoru –, da bi grajski kompleks znova pridobil nekdanjo namembnost iz obdobja okoli leta 1960, ko je v njem deloval hotel.

»To je v bistvu grajska pristava, v kateri so živeli moji predniki in tudi delavci, ki so služili kruh na posestvu. Upravnik objekta, ki je bil po vojni nacionaliziran, je po hudi zimi pozabil zapreti vodo. Cevi so popokale v zgornjih prostorih, po stenah in lesenih stropih pa se je naredil ledeni cokel. Tako so mi povedali domačini. Notranjost je bila popolnoma uničena. V poštev pride zgolj replika nekdanje stavbe, ne pa rekonstrukcija,« je prepričan dr. Kosler.

Bogata sakralna zapuščina

Grajska cerkev nad Ortnekom je bila s svojo opremo celostna umetnina, bogat scenski prostor, saj so jo sestavljali trije rezljani zlati oltarji: glavni oltar s sliko borbe svetega Jurija z zmajem in stranska oltarja s slikami svete Lucije in Barbare ter Marijinega vnebovzetja, pa tudi prižnica. Ena izmed slik je delo mojstra Hansa Georga Geigerfelda, enega najpomembnejših slikarjev 17. stoletja na Slovenskem.

Strokovnjakom za spomeniško varstvo je uspelo oltarje in prižnico rešiti, saj so jih odpeljali v Dolenjski muzej v Novem mestu. Danes sta sliki iz stranskih oltarjev shranjeni v omenjenem muzeju, znamenita slika z glavnega oltarja pa je razstavljena v Narodni galeriji, kjer je znova umeščena v prenovljeni stalni postavitvi v ohranjen t. i. zlati oltar. Tega je galeriji za to priložnost posodila Galerija Miklova hiša iz Ribnice, ki v svojih depojih hrani tudi cerkveno prižnico.

Stranska oltarja se trenutno nahajata v cerkvi svetega Jožefa na Velikih Poljanah, čeprav je bila ob nastajanju Rokodelskega centra v Ribnici leta 2010 podana pobuda, da bi en prostor v stavbi posvetili glavnima oltarjema in prižnici, ki so bili takrat nameščeni v ribniški cerkvi.

(MGĆ)