Rinža skoraj brez pretoka, pod zapornicami pa vse večja stiska rib

Dolgotrajna suša na Kočevskem vse bolj kaže posledice tudi v rekah in potokih. Kot smo že poročali, so morali člani Ribiške družine Kočevje zaradi slabih razmer iz nekaterih delov voda že reševati ribe. Toda težava ni omejena le na odseke, kjer voda izginja. Posebej zahtevne razmere nastajajo tudi na Rinži pod zapornicami, kjer se ob nizkem pretoku znajde veliko rib, možnosti ribičev, da jim pomagajo, pa so omejene.

O razmerah smo govorili s Tomažem Arkom iz Ribiške družine Kočevje, ki opozarja, da problem ni nov, ob dolgotrajnih sušnih obdobjih pa postaja vse izrazitejši. Za pojasnila smo se obrnili tudi na družbo Hidrotehnik, ki kot koncesionar upravlja zapornice na Rinži.

Težava se po izkušnjah ribičev pokaže predvsem ob izrazito nizkem vodostaju. Rinža ima malo dotoka, pretok čez zapornice se zmanjša, voda pod njimi pa se posledično manj meša. Prav gibanje vode je pomembno tudi za njeno bogatenje s kisikom.

»Ko pride suša, se nam to dogaja vedno pogosteje. Rinža nima več dotoka, voda ne gre čez zapornice in se ne ustvarja kisik,« razmere opisuje Arko.

Pod zapornicami se zadržuje veliko rib različnih vrst, ki iščejo ugodnejše razmere. Ribiči jim skušajo pomagati, vendar njihove možnosti niso neomejene.

Del rib lahko polovijo z mrežami in jih prestavijo, vendar Arko opozarja, da tako dosežejo le manjši del rib. Razmere dodatno otežujeta mulj in močno razraslo rastlinje v spodnjem delu Rinže, zaradi katerih je dostop vse težji.

V preteklosti so ribe na nekaterih odsekih lahko reševali tudi z elektroizlovom. V trenutnih razmerah pa to po njegovih besedah ni ustrezna rešitev. Ribe, ki jim zaradi slabih razmer že primanjkuje kisika, bi s takšnim posegom dodatno obremenili.

Ribiči so si pomagali tudi s cevjo

Ker so se s podobnimi razmerami srečevali že v preteklih sušnih obdobjih, so ribiči iskali tudi druge možnosti. Arko pojasnjuje, da so lani in predlani čez zapornice začasno namestili manjšo cev.

Njen namen ni bil občutno zniževanje gladine Rinže nad zapornicami. S pomočjo podtlaka je manjša količina vode tekla iz zgornjega dela pod zapornice, kjer je ustvarjala pretok in s tem pomagala pri bogatenju vode s kisikom.

Po Arkovih besedah jih je Hidrotehnik, ki območje zapornic spremlja tudi s kamerami, opozoril, da morajo cev odstraniti. Ribiči so upravljavcu pojasnili, zakaj so jo namestili in da je bil njihov namen pomagati ribam v času kritično nizkih pretokov.

Prav tu se pokaže zahtevnost položaja. Ribiči na terenu iščejo načine, kako ob ekstremnih razmerah zaščititi ribji živelj, upravljavec vodnega objekta pa mora zapornice upravljati skladno s predpisanim režimom.

Hidrotehnik: Razmere redno spremljamo

Za pojasnila o trenutnih razmerah smo se zato obrnili neposredno na Hidrotehnik. V podjetju pojasnjujejo, da hidrološke razmere na Rinži pri zapornicah v Kočevju redno spremljajo.

»Hidrološke razmere na reki Rinži pri zapornicah v Kočevju, pa tudi vodostaje drugih vodotokov, ki jih spremljamo v skladu s koncesijsko pogodbo, redno preverjamo na terenu in s pomočjo merilnih naprav,« so pojasnili.

Dodajajo, da skladno s Pravilnikom za obratovanje in vzdrževanje zapornic na reki Rinži v Kočevju skrbijo za minimalne pretoke za potrebe industrije v Kočevju ter za izboljšanje kakovosti vode v času nizkih pretokov v mestnem jedru.

Hidrotehnik je torej izvajalec oziroma koncesionar, ki mora zapornice upravljati v okviru pravil, določenih za ta objekt, navajajo.

Zakaj preprosto ne spustijo več vode?

Prav to vprašanje se po besedah Arka pogosto pojavlja tudi med ljudmi. Na prvi pogled se rešitev zdi preprosta: če ribam pod zapornicami primanjkuje kisika, zakaj skozi zapornice začasno ne bi spustili več vode?

To vprašanje smo zastavili tudi Hidrotehniku.

V podjetju odgovarjajo, da zapornico kot koncesionar upravljajo v skladu s Pravilnikom za obratovanje in vzdrževanje zapornic na reki Rinži v Kočevju. Ob tem so izpostavili 16. člen pravilnika, ki po njihovih navedbah določa, »da se biološki minimum v reki Rinži ne zagotavlja«.

Gre za pomembno pojasnilo, saj kaže, da vprašanje pretoka ni odvisno samo od trenutnih razmer na terenu, ampak tudi od pravil, po katerih mora upravljavec ravnati.

Ribiči na drugi strani opozarjajo na zelo konkreten problem, ki ga spremljajo neposredno ob vodi. Arko meni, da bi bilo v tako izjemnih sušnih razmerah smiselno iskati možnosti, s katerimi bi lahko ribam zagotovili vsaj nekoliko boljše pogoje.

RD Kočevje.

Ribiči in Hidrotehnik niso vsak na svojem bregu

Hidrotehnik navaja, da sodelovanje z ribiči je. V podjetju poudarjajo, da so z ribiškimi družinami in Zavodom za ribištvo Slovenije v rednem stiku.

»Ribiške družine nas o težavah obveščajo predvsem na območjih, kjer kot koncesionarji izvajamo posege v vodotoke. Dela izvajamo na način, da je kaljenje voda minimalno, z vzdrževalnimi deli pa si prizadevamo obstoječe stanje vodotokov izboljšati,« so zapisali.

Pojasnjujejo, da ribiške družine in Zavod za ribištvo Slovenije upravljajo vodni živelj ter izvajajo ukrepe, katerih namen je v največji možni meri ohranjati ugodne razmere za življenje v vodotokih.

Na koncu ostanejo ribiči in ribe

Za Ribiško družino Kočevje je težava zelo praktična. Njeni člani razmere spremljajo na terenu, rešujejo ribe, kjer je to mogoče, in iščejo načine, kako preprečiti pogine. Če do njih kljub temu pride, pa so prav ribiči tisti, ki morajo poginule ribe odstranjevati.

Arko opozarja predvsem na prihodnost. Če bodo dolgotrajna obdobja brez padavin pogostejša, se bodo podobne razmere lahko ponavljale, zato bi bilo po njegovem smiselno pravočasno iskati rešitve za obdobja izjemno nizkih pretokov.

Na drugi strani Hidrotehnik poudarja, da zapornice upravlja skladno z veljavnim pravilnikom in da razmere na Rinži spremlja tako na terenu kot z merilnimi napravami.

Rinža je v teh dneh tako še en pokazatelj, kako hitro dolgotrajna suša iz vremenskega pojava preraste v zelo konkreten problem. Ribiči lahko ribe prestavljajo, lovijo z mrežami in iščejo začasne rešitve, toda ko vode in kisika začne resno primanjkovati, njihov manevrski prostor postaja vse manjši.

In prav zato bo treba odgovor na vprašanje, kako v prihodnje ob podobnih sušnih obdobjih hkrati upoštevati pravila upravljanja vodnega objekta in potrebe življenja v reki, iskati še preden pod zapornicami znova postane kritično.